Drama je biti otrok

Kako bi bilo, če bi stal pred vami hudoben, grd, togoten, ljubosumen, len, umazan, smrdljiv? Kje bi bila potem vaša ljubezen?

In vse to sem vendar tudi bil. Ali to pomeni, da pravzaprav niste ljubili mene, ampak to kar sem se pretvarjal da sem?

Dostojnega, zanesljivega, sočutnega, razumevajočega ali prijetnega otroka, ki v bistvu sploh ni bil otrok?

Kaj se je zgodilo z mojim otroštvom? Ali nisem bil zanj ogoljufan? Saj ne morem nikoli več nazaj.

Nikoli ga ne bom mogel nadomestiti. Od vsega začetka sem bil majhen odrasel človek.

So bile moje sposobnosti preprosto zlorabljene? 

Pri naši vzgoji je samo po sebi umnevno, da velikokrat najprej spodrežemo žive korenine, potem pa skušamo po umetni poti nadomestiti njihove naravne funkcije.

Tako npr. zaviramo otrokovo radovednost (nekaterih stvari se ne sprašuje), pozneje pa, ko bo otroku naravana želja po učenju izginila, mu bomo pri šolskih težavah ponujali dopolnilni pouk…