Dežela Ravnina

Družba

Zgodbo o svoji deželi Ravnini pripoveduje njen prebivalec, geometrijski lik Kvadrat. Kar se začne kot didaktična lekcija iz geometrije, razumljiva tudi tistim z osnovnim znanjem matematike, kmalu preraste v pustolovščino v surovem dvodimenzionalnem svetu razrednih razlik, tiranije in usmrtitev, v katerem liki mislijo, govorijo in čutijo kot ljudje. Ravnina je, kajpak, prispodoba viktorijanske Anglije, v kateri je družba hierarhično postavljena v družbene razrede, s poniževanjem žensk vred.

Pripovedovalec Kvadrat je odvetnik, umeščen v srednji družbeni razred, s čimer mu je pisec podelil možnost, da na Ravnino pogleda z raznih zornih kotov. Vladajoče plemstvo Krogov ima pod nadzorom vse dejavnosti v ravninski družbi in zatira nižje družbene razrede, predvsem s preprečevanjem izobraževanja. Kvadrat se sreča tudi s Kroglo, bitjem iz tretje dimenzije, ta izkušnja pa dramatično spremeni njegovo življenje in pogled na svet.

Abbottovo zgodbo navdihuje Platonova prispodoba o arhetipski votlini iz sedme knjige Države, v kateri so zaprti okovani zaporniki. Ti na steni pred seboj vidijo samo sence, ki jih stvari, osvetljene z ognjem od zadaj mečejo na steno. Te sence so njihova edina resničnost, dokler niso osvobojeni v nov svet. Osvoboditev Platonovih zapornikov iz votline v marsičem spominja na Kvadratov dvig iz Ravnine v Prostor.

Najbolj osupljivo pri Deželi Ravnini je to, da sodobni znanstveniki tej nepretenciozni knjigi s konca devetnajstega stoletja še vedno pripisujejo znanstveno relevantnost in jo imajo za odličen književni vodič v relativnost in večdimenzionalne prostore. Zanimanje zanjo se je močno povečalo po objavi Einsteinove relativnostne teorije. Isaac Asimov, sloviti avtor znanstveno-fantastične proze, je bralcem Dežele Ravnine položil na srce: »Ne poznam boljšega uvoda, ki bi nazorneje pojasnil dojemanje večdimenzionalnih prostorov.«