Debeli zidovi, majhna okna

Carlos Pascual piše o Sloveniji

tudi takrat, ko potuje po Slovaški. Dežela, s katero Slovenijo velikokrat zamenjajo (in obratno), mu pomaga osredotočati razumevanje Slovenije, v kateri živi že sedem let in v kateri je spoznal, kakor nekje zapiše, da ne bi imel prav nič proti, če bi ga pokopali na Žalah.

Svoje izkušnje s Slovenijo in njenimi prebivalci, zlasti pa rebivalkami, dodatno osvetljuje s pomočjo spominov na rodno Mehiko. 
Skozi vse besedilo se pretakajo vprašanja identitete, tako nacionalne kot osebne, ki nam omogočajo v današnjih časih preredek pogled: pogled od zunaj nase.

Nočem, vsemu navkljub, 
debelih zidov, 
tako debelih, da ne bi slišal 
tišine drugih. 
– Fabio Morábito