Ali so ljudje po naravi sebični? Od Machiavellija in Hobbesa do Freuda in Pinkerja se skozi zahodno misel vleče tiha predpostavka, da je človek v jedru slab in da ga vodi predvsem lastni interes. To prepričanje danes polni časopisne naslove in vpliva celo na zakone, ki oblikujejo naše življenje.
Nizozemski zgodovinar Rutger Bregman v knjigi Človeštvo tej predstavi nasprotuje. Zadnjih 200.000 let človeške zgodovine pogleda z drugega zornega kota. Zagovarja tezo, da smo ljudje nagnjeni k prijaznosti, sodelovanju in zaupanju ter da ima ta nagib trdne evolucijske korenine vse od začetkov vrste Homo sapiens. Trditve gradi na konkretnih zgodbah. Med njimi so resnični Gospodar muh, solidarnost med nemškim bombardiranjem Londona in skrite pomanjkljivosti stanfordskega zaporniškega poskusa. Pripoveduje tudi o bratih dvojčkih na nasprotnih straneh, ki sta Mandeli pomagala končati apartheid. Vera v človeško dobroto je zanj realističen pogled, ne pa naivna želja.
Bregman je napisal štiri knjige s področja zgodovine, filozofije in ekonomije. Med njimi je delo Utopija za realiste, ki je prevedeno v dvaindvajset jezikov. Njegova besedila so objavili The Washington Post, The Guardian in BBC.
Knjigo je leta 2021 izdala založba Vida v prevodu Mateje Seliškar Kenda. Obsega 532 strani in meri 152 × 230 × 35 mm. Izvirni naslov je De meeste mensen deugen, ISBN 9789619548516.
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.