Cerkev proti človekovim pravicam in demokraciji

Katoliška cerkev poudarja, da spoštuje in priznava človekove pravice in demokracijo. Toda ali je to res? Iz cerkvenega nauka, raznih izjav klera in cerkvene zgodovine je jasno, da katoliška cerkev v principu ne priznava niti demokracije niti človekovih pravic. Če jih navidezno priznava, jih priznava samo kot sredstvo za dosego svojih ciljev, ne pa kot vrednote same po sebi. Tako od svojih vernikov zahteva, da s pomočjo človekovih pravic in demokracije širijo in branijo katoliško vero. Cerkev priznava samo verske pravice ne pa pravic, ki izhajajo iz ljudstva kot suverena! Predvsem pa so v cerkvi na prvem mestu dolžnosti in ne pravice, saj se mora vsak verniki podrejati drugim, biti cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih ubogati. 
Katoliška cerkev ne priznava temeljnih ustavnih pravic, kot npr. pravice do življenja (biblijske smrtne kazni, pravične vojne), svobode vesti oz. veroizpovedi (krst dojenčkov, nezmožnost celovitega izstopa …), svobode izražanja, volilne pravice, enakopravnosti (stalni napadi na homoseksualce … Je tudi proti ustavnemu načelu ločitve države in verskih skupnosti, pri čemer ji »pomaga« celo država, saj na veliko načinov v korist cerkve krši omenjeno načelo (državno financiranje cerkvene sfere, teološka fakulteta kot del javne univerze, cerkveni blagoslovi javnih objektov, vojaški kurati, RTV SLO kot »cerkvena prižnica« …) Katoliška cerkev je tudi proti laičnem šolstvu in celo zahteva uvedbo takšnega ali drugačnega verouka v javno šolstvo.