Ženske, ki tečejo z volkovi – Miti in zgodbe o arhetipu Divje ženske

Clarissa Pinkola Estés v knjigi Ženske, ki tečejo z volkovi pravi, da v vsaki ženski živi divje, naravno bitje z močnimi instinkti, intuicijo in starodavno vednostjo. Imenuje ga Divja ženska. Prepričana je, da ga je mogoče in tudi treba znova prebuditi. Pri tem si pomaga s pripovednim izročilom, psihoanalizo in kulturno antropologijo, zato knjiga ni le zbirka zgodb, temveč tudi razmislek o odnosih z drugimi, o samopodobi in o različnih oblikah odvisnosti.

Uvod je zgodba o La Lobi, starki, ki zbira volčje kosti in jim s pesmijo vrne življenje. Sledi niz pravljic in mitov, ki jih avtorica imenuje vitamini za dušo. V Sinjebradcu Divja ženska mladi ženi pomaga ubežati morilskemu možu, v Modri Vasilisi jaga baba ve, da preveč znanja prezgodaj škodi, v Okostnjakinji pa se prebudi ljubezen. Divji raček govori o iskanju pripadnosti, Medved mlade lune o jezi kot učiteljici in o odpuščanju, Tjulnjica o maskah in potrebi po samoti, Rdeči čeveljci o upornosti, Deklica z vžigalicami pa o izstradani duši. Ob teh zgodbah se zvrstijo še mit o Demetri in Perzefoni, La Llorona, Brezroka deklica in druge.

Razlage zgodb delujejo kot zemljevid pasti, na katere ženska naleti, ko se vrača k svojemu instinktivnemu jazu. Hkrati jo spodbujajo, naj se sooči s tistim, česar se najbolj boji, to je z lastno močjo. Avtorica je pesnica, jungovska analitičarka in cantadora, varuhinja starih zgodb v latinskoameriškem izročilu. Petindvajset let je delala kot psihoterapevtka in vodila Center C. G. Junga v Koloradu.

Knjigo je izdala založba Eno leta 2024. Obsega 517 strani, je v mehki vezavi in meri 22 x 14,5 cm. Prevedla jo je Vera Čertalič, ISBN 9789617208054.