Ko se Faustu po dolgih letih konča zveza, se umakne v gore, na steze, po katerih je hodil kot otrok. V Fontani Freddi ga Babette, ki je pred davnim časom tudi sama pobegnila iz Milana, zaposli kot kuharja v svoji gostilni ob majhnem smučišču. Za mize tam sedajo smučarji in delavci z žičnice, pozimi vozniki strojev, ki teptajo progo, poleti pa drvarji, ki po gozdovih zlagajo hlodovino.
Ob Faustu se pletejo še druge usode. Silvia, ki pomaga pri strežbi, še ne ve, ali so ji gore le zimsko zatočišče ali kraj, po katerem bo hrepenela vse življenje, in ali se bosta s Faustom ujela v istem ritmu. Santorso, daljnoviden mislec z nagnjenjem do pijače, pa se naveže na osornega prišleka, ki zna po gorah hoditi molče kot domačin. V skrbi za druge Fausto znova najde smisel, čeprav v njem hkrati živita poželenje in zapuščenost. Ali sreča res obstaja, ne ve, čuti pa, da je tam, kjer mora biti.
Roman raste iz krajših, skoraj samostojnih delov, ki se povežejo v sklenjeno pripoved in sledijo menjavi letnih časov. Paolo Cognetti se je rodil leta 1978 v Milanu, živi pa med mestom in gorsko kočo na dva tisoč metrih. Njegov romaneskni prvenec Osem gorà je prejel nagrado Strega in dobil filmsko priredbo. Pri isti založbi sta izšli že njegovi izpovedni knjigi Divji deček in Nikoli na vrh.
Volčja sreča (izvirno La felicità del lupo) je izšla pri založbi UMco leta 2023 v prevodu Jerneja Ščeka. Obsega 211 strani v formatu 140 × 210 mm, ISBN 9789617136593.


Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.