Umetnina

Pariz, šestdeseta leta 19. stoletja. Skupina mladih slikarjev zapusti ateljeje in začne slikati na prostem. Uprejo se akademskim prizorom iz mitologije, verskih zgodb in zgodovine. Ko jim uradni Salon Šole lepih umetnosti zavrne dela, priredijo lasten Salon zavrnjenih. V času, ko nastaja impresionizem, Zola postavi v ospredje Clauda Lantiera, nadarjenega slikarja iz Provanse. Divja lepota tamkajšnje pokrajine in živahen sredozemski značaj sta ga močno zaznamovala.

Claudova slika gole ženske ob oblečenem moškem na gozdni jasi na Salonu zavrnjenih sproži škandal. Eni burno protestirajo, drugi jo odobravajo. Slikarja ves čas ovira lastna fiziološka obremenjenost, zato svojih ustvarjalnih zmožnosti nikoli ne razvije do konca. Umetnosti podredi zasebno življenje, družino in prijatelje, a vse globlje tone v depresijo in blaznost. Na koncu obupa in si vzame življenje. Delo, ki mu je dal vse, ga dokončno použije.

Za Claudov lik je Zolo močno navdihnil njegov tesni prijatelj in rojak iz Aix-en-Provencea Paul Cézanne, ki so mu prav tako zavrnili sliko na uradnem Salonu. Émile Zola (1840–1902) sodi med najpomembnejše predstavnike francoske književnosti 19. stoletja. Umetnina je del cikla Rougon-Macquartovi, s katerim je utemeljil naturalistični roman.

Roman je v prevodu Jaroslava Skrušnýja izdala založba Beletrina leta 2017. Knjiga ima trdo vezavo, obsega 561 strani in meri 135 × 205 mm. Izvirni naslov je L’Œuvre, ISBN 9789612842918.