Reci, da sem v redu. Resnično. Zbirka Na robu

Nekoč smo se s prijatelji pogovarjali o jezi. O tem, kako je jeza škodljiva, uničujoča in nepotrebna, o priročniku, ki uči, kako se jezi izogneš ali pa jo popolnoma obvladaš. Kateri je ta priročnik sicer ne vem, vem pa, da je jeza čustvo, tako kot veselje, žalost, strah, in kot vsa čustva ima svoj namen in smisel. Čustva nas bogatijo, usmerjajo in dajejo življenju pomen. Res pa je, da se moramo naučiti, kako z njimi rokovati, da ne izgubimo tal pod nogami in sebi ter okolici ne škodujemo. jeza je tako močno čustvo, da se je veliko ljudi boji. Naredi lahko veliko škode, če jo pokažemo zato, da bi prizadeli druge, ne pa zato, da bi izrazili svoja čustva. Hudo je lahko tudi, če se jeza stopnjuje v bes, ki ga ne kontroliramo več. Pa vendar je jeza povsem naravno čustvo, ki vsake toliko časa pride na plan, kadar se nam zgodi krivica; če naletimo na oviro, ki nam prepreči uresničitev želja ali kadar nas kdo neupravičeno poniža, nam naredi škodo ali nas kako drugače prizadene. jeza je lahko tudi obrambna reakcija zaradi strahu in žalosti. je torej povsem naravno čustvo, ki ima tako kot vsa ostala čustva svoj namen in smisel. Če je jeza usmerjena v pozitivno smer, lahko spodbudi razpoložljivo energijo in tako pripomore k odpravi ovire, ki nas moti in k rešitvi težav…