Punčka v ogledalu

Katera je najlepša v deželi tej? Pravzaprav je ta zgodba o dekletih, ki si neskončno in brezrezervno, brez vsakih zadržkov, želijo biti najlepša na svetu, v deželi, na šoli, v razredu, kerkoli, nadčasovna in nadprostorska. Kaj to pomeni? Preprosto; če smo si fant je od nekdaj želeli biti najmočnejši, so si punce zmeraj želele biti najlepše. In so za to bile pripravljene narediti marsikaj. Tudi sebi v škodo. V škodo svojemu zdravju.
Marinka Fritz – Kunc, avtorica mladinske literarne uspešnice Janov krik pa cele vrste romanov (Ne verjemi vetru, 1988; Pusti čakati jutru, 1988; Grand Fouette, 1991; Borboletta, 1994; Zbogom, moj prijatelj, 1999; Kam grejo ptice umret, 2001; Modri pulover, 2003) in dramskih besedil, borka proti narkomaniji, novinarka …, je tudi v romanu Punčka v ogledalu ostala zvesta sami sebi. Skozi literarni jezik, ki ga za razliko od mnogih njenih sodobnih literarnih kolegov ne »barva« z žargonizmi in slengizmi, nam pripoveduje zgodbo o treh dekletih, ki si vse po vrsti želijo biti lepe, lepše in najlepše. In so za to pripravljene iti tudi preko sebe. In so za to pripravljene zapraviti svoje življenje, svojo prihodnost.
Z lepoto, vsaj tako, kakršno nam danes prikazujejo mediji, je pa en sam hudič – enim je dana, drugim pač ne…