Kako je pesnik po smrti postal utelešenje naroda, nacionalni pesnik in kulturni svetnik? Marijan Dović v tej študiji ne sledi Prešernovemu življenju in opusu. Zanima ga pesnikovo „posmrtno življenje“ v slovenskem kulturnem prostoru. V ospredju so tisti, ki so Prešerna razlagali, ustoličevali in mitizirali, ter mehanizmi kanonizacije, ki so ga preoblikovali v simbol narodove biti. Avtor ne bere le literarnih besedil, temveč tudi rituale in spominska obeležja.
Knjiga ima dva dela. Prvi zariše teoretske in zgodovinske okvire, v katerih je Evropa častila svoje velike kulturne svetnike. Drugi na tej podlagi poda razčlenjeno in niansirano sliko Prešernove kanonizacije v slovenski kulturi. Primerjalni pogled ima jasen namen. Dosedanje obravnave so večinoma ostajale znotraj nacionalnega obzorja, zato so slovenski primer rade razglašale za edinstvenega ali „sindromskega“. Dović v razpravo vpeljuje tudi nove teoretske pojme in izraze.
Avtor se je rodil leta 1974 v Zagrebu. Je višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Napisal je monografije Sistemske in empirične obravnave literature, Slovenski pisatelj in Mož z bombami ter uredil vrsto domačih in mednarodnih zbornikov. Ukvarja se tudi z jazzovsko kompozicijo in improvizacijo. Leta 2008 je prejel Srebrni znak ZRC SAZU in Trdinovo nagrado.
Knjigo s podnaslovom Kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika je leta 2017 izdalo LUD Literatura, uredil jo je Matevž Kos. Obsega 343 strani, ima mehko vezavo in meri 190 × 135 × 20 mm. ISBN: 9789617017045.
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.