Prešeren po Prešernu

Prešeren po Prešernu

Natančneje rečeno: študijo o Prešernu zanimajo mehanizmi kanonizacije, ki so pesnika po smrti bleščeče preobrazili v utelešenje narodove biti – nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika. 

Inovacije

Teoretske (in terminološke) inovacije, ki jih avtor poskuša vpeljati in obraniti, seveda že same po sebi onemogočajo, da bi se knjiga ukvarjala zgolj s Prešernom; toliko bolj primerjalni pristop narekuje to, da so bile številne dosedanje obravnave zaprte v nacionalni horizont in zato nagnjene k sklepanju o edinstvenosti, »sindromskosti« slovenskega primera.

Knjiga je potemtakem dvodelna: najprej obravnava širše teoretične in historične kontekste slavljenja vélikih evropskih kulturnih svetnikov, da bi nazadnje izrisala niansirano in kompleksno sliko Prešernove kanonizacije v slovenski kulturi.