Suženjstvo

Nekaj dni takšnega življenja je v avtorici zbudilo upor in željo po svobodi, da se ji je uspelo rešiti prevar in izkoriščanja.

Zatekla se je v Rutino hišo, kjer sestre uršulinke pomagajo dekletom, da se ne počutijo več umazane, grde, ponižane.

Blessing je ena redkih, ki jim je uspelo, da so se uprle in zbežale. Izkušnja, ki jo je doživela ji danes omogoča, da o njej spregovori in morda pomaga dekletom, ki doživljajo isti pekel, kot ga je ona.

Blessing Okoedion piše o svojem življenju v Nigeriji, otroštvu, ljubeči družini, očetu, ki se je zavedal pomena izobrazbe in je poskrbel, da so se izšolali vsi njegovi otroci. Življenje na vasi je bilo mirno, varno, vsi so si med seboj pomagali.

Blessing je v mestu končala študij informatike. Kako različno je bilo mestno življenje od vaškega! S sošolkami in prijateljicami deli velike sanje, kako pomagati ljudem, kako izboljšati življenje v Nigeriji. Blessing nato odide v Evropo, saj naivno verjame naključni znanki, neki ‘madame’ iz binkoštne cerkve, da bo tam opravljala pošteno delo.

Nato jo trgovci z ljudmi prisilijo v prostitucijo. Čeprav je na ulici le nekaj dni, ji to pusti globoke posledice. Na bruhanje ji gre “delo”, ki bi ga morala opravljati. Zateče se na policijo, prijavi svoje ugrabitelje, nato pa najde topel dom v Rutini hiši pri sestrah uršulinkah.

Rutino hišo je ustanovila sestra Rita Giaretta skupaj z drugimi sestrami. Uprla se je misli, da je prostitucija pač “najstarejši poklic”, ki si ga ženske same izberejo in da se tu ne da nič narediti. Odkrila je, da gre za sodobno suženjstvo, organiziran mednarodni kriminal, trgovino z ljudmi, v kateri sodelujejo nigerijska in libijska mafija ter italijanska camorra, in se vprašala tudi, kakšni so odnosi med ljudmi in v družinah, da se moški lahko spustijo tako nizko in na ženske gledajo le kot na tržno blago, ki trgovcem omogoča neverjetne dobičke, strankam pa umazane užitke.

Blessing pred bralca razgrne sliko sodobne Nigerije in dejavnike, ki omogočajo trgovino z ljudmi: revščina, beda, degradacija, nespoštovanje žensk, pomanjkanje izobrazbe in dela, pohlep po denarju, vudu obredi, samooklicani pastorji raznih cerkva, ki delajo “čudeže” za denar…

Knjiga je napisana preprosto, a ravno zaradi tega začutimo vse trpljenje, ki ga okušajo ta uboga dekleta, prisiljena prodajati svoje telo. Mlada Nigerijka Blessing Okoeidon je s to knjigo dala glas vsem žrtvam trgovine z ljudmi. Na različne načine jim pomaga tudi v procesu reintegracije v družbo. Obiskuje šole v Italiji in potuje po svoji domovini Nigeriji, kjer v revnih in oddaljenih predelih države izobražuje ženske in dekleta o trgovini z belim blagom.