Peščene sipine

Na majhnem otočku ob francoski obali se življenje v zadnjih sto letih ni bistveno spremenilo. Prebivalci, odmaknjeni od svetovnega dogajanja, se preživljajo z ribolovom, nekaj drobiža pa zaslužijo tudi s tisto peščico turistov, ki jih po nekem čudnem naključju prinese na ta osamljeni otok, kjer se tekmeca, premožnejši La Houssiniere in obubožana vasica Les Salants, že generacije bojujeta za dostop do edine otoške plaže. Pri tem pa Les Salants omahuje, izgublja upanje, peša …

Ko se Mado, ognjevito dekle iz Les Salantsa, po desetletni odsotnosti vrne na otok, poskuša s pomočjo privlačnega brezdomca Flynna na vsak način spreobrniti to otočansko resigniranost in vdanost v usodo. A njeni poskusi imajo nepredvidljive posledice. Les Salants se počasi res vrne v življenje, vendar pri tem priplavajo na površje tudi zgodbe iz preteklosti; močne strasti, tragične ljubezni in mračnjaške skrivnosti, ki so bile doslej varno zakopane v enakomernem valovanju otoškega življenja …

Romana tokrat ne prevevajo za Harrisovo sicer značilne opojne vonjave francoske kuhinje, zato pa je toliko intenzivnejša navtična metaforika, ki bralca posrka v vrtinec peščenih sipin, v katerem se prepletajo najrazličnejše usode, kajti ‘noben človek ni otok sam zase …