Moški na duhovni poti

Moška duhovnost. Izraz se morda zdi nov, drugačen, celo napačen ali nepotreben. Zakaj naj bi se mučili z govorjenjem o duhovnosti, ki naj bi bila specifično moška? Ali se lahko iz tega kaj naučimo? Nekaj, kar lahko tako moškim kot ženskam pomaga srečati Kristusa?
Prepričan sem, da je tako. Dovolite, da poskusim strniti svoje misli.
Najprej želim pojasniti, da moška duhovnost ni namenjena le moškim, čeprav je res, da naj bi jo zlasti moški znova prebudili v sebi in uresničili. Presenetljivo pa je, da imajo v sodobnem svetu številne ženske s to razsežnostjo boljši stik kot moški. V naši kulturi so bile ženske bolj pogumne kot moški pri posvečanju svojemu notranjemu življenju in so bile to celo prisiljene storiti.

Na splošno velja, da ženske prekašajo moške pri integraciji moških in ženskih plati svoje osebnosti. Njihova notranja potovanja daleč presegajo to, kar večina moških zmore prehoditi. Naše sestre so z iskanjem pristne ženskosti v nas prebudile zavest, da obstaja tudi pristna moškost. Toda, kaj je to?

To je preprosto druga stran ženske energije. Gre za drugi pol, nasprotje, protiutež.
V kitajskem pogledu na svet je to jang ali aktivno, moško načelo, ki je vselej potrebna dopolnitev jina, pasivnega, ženskega načela. V judovsko-krščanski tradiciji je to polovica Božje podobe: "Bog je ustvaril človeka po svoji podobi … moškega in žensko je ustvaril".
Ne trdim, da moške opredeljuje samo moška energija in ženske samo ženska. Prav nasprotno. Čeprav je res, da je večina kultur težila k temu, da bi oba spola stereotipizirali in klasificirali ter obe energiji obdržali v predvidljivih okvirih obnašanja. Na žalost pa nas je ta težnja – tako menim – ohranjala nezrele, necelovite, kompulzivne in nepripravljene, da bi živeli resnično ljubezen – človeško ali Božjo.

Apostol Pavel pravi: ""… nine moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu"". Novo človeštvo, h kateremu smo namenjeni, ni niti nevtralno niti ""enospolno"" niti pretirano seksualno, saj vse to onemogoča ljubezen. V Kristusu smo celota, smo eno, združeni, integrirani, sveti. To je končni rezultat Duha, ki poenoti vse. To je popolna izpolnitev Boga v Kristusu, ki je pobotal celotno stvarstvo in nas vabi, da sodelujemo pri nenehni spravi med vsemi stvarmi…