Morsko dno pripoveduje

Odlomek iz knjige:

»Glej si jo no,« je rekla rakovica,morska vetrnica, ki dirja . po dnu. Kako nenavadno.«
»Čisto navadno,« je izpod vetrnice rekel rakec, »čisto navadno. Ali si v šoli sedela na ušesih, ko ste se učili o simbiozi?«
»Kaj je rekla? Na ušesih? Saj nimam ušes. Kaj pa ta vetrnica misli, da je?« se je razburila rakovica. Potem je pod vetrnico zagledala rakca. »A tako je to,« je rekla, »takle privilegij!«
»Ni privilegij, ampak simbioza, trapa rakovičja,« je rekel samotarec, »res bi bilo dobro, če bi kdaj hodila v šolo, da bi kaj vedela o življenju.«
»Vsi v morju smo hodili v šolo,« je zdaj že bolj zamišljeno rekla rakovica, »v šolo genov in praspomina. Ti, domišljavi rakec, boš pa že videl simbiozo, ko boš moral zamenjati hišico in boš vetrnici pokazal svoj mehki zadek. Takrat ne bo ne simbioze ne privilegija!«
»Ne poslušaj te stare babe,« je tedaj rekla vetrnica, »poženi, greya naprej in uživajva življenje, dokler ga še imava!«…