Otrok

»Imeti otroka?« Seveda. Saj to je nekako naravno, normalno, kaj ne? Saj jih ima skoraj vsakdo. Ja, skoraj …A sama ne sodim med tiste srečnice, ki jim je to povsem preprosto. Pričakujoče čakaš dolge mesece in upaš, da se bo nekaj v tebi zganilo, pa se ne zgodi. Ne zanosiš. Začutiš prvo stisko. A je možno, da prav midva ne bi mogla imeti otrok? Ne, to ni mogoče … Seveda jih bova imela … Ko po nekaj letih še vedno gledaš prazno otroško sobo, se vate naseli nemir. Boriš se z željo na eni in bolečino na drugi strani. Ne bom nikoli v življenju slišala besede »mama«?

Ne, tega nisem želela sprejeti. Odločena sem bila, da bom storila prav vse, kar je v moji moči, da dobiva otroka. In s tem sem mislila res – vse. Tako sem se podala na nekajletno pot preizkušenj ob diagnozi neplodnosti, soočanja z njo, pot spremljajočih bolečih sugestij okolice, morda celo obsojajočega ravnanja zaradi prepričanj cerkve … In hkrati zavestne odločitve, da svoje telo izpostavim za življenje otroka. Vse za otroka! Ta pot je bila težka in dolga; mnogokrat prepletena s popolnoma izpraznjenimi zalogami moči in občutkom razčlovečenja …

Ko prehodiš tako pot, se v globini duše zaveš, kakšen čudež je rojstvo. Ko danes pogledam v oči najinih dveh sinov, me prevzame blaženost. Še toliko truda, še toliko časa, še toliko solz … Zagotovo je bilo vredno!

Odkrito priznam, da bi se danes postopkov lotila povsem drugače. Zato v tej knjigi ne pišem formule za uspeh. Teh je toliko, kot je nas samih. Lahko pa vam iz dna duše povem: »Vztrajajte! Izplača se!« Jaz sem s svojimi izkušnjami in znanjem tu za vas. Da upam in sanjam z vami, da vam pomagam, kakor pomagati znam.