Farma

Za Jane, mlado filipinsko mamico brez moža in brez službe, je Farma rešitev. Za Reagan, izgubljeno ameriško smrkljo brez smisla in cilja v življenju, je Farma beg pred resničnostjo. Toda v Farmi vladajo enaka pravila kot v resničnem svetu, med ljudmi iz različnih okolij zeva enak prepad. In ta prepad je nepremostljiv.

Ameriška pisateljica filipinskih korenin Joanne Ramos v neverjetno pronicljivem prvencu ostro napade lažno utvaro družbene enakosti v sodobnem času, kjer je na prodaj vse, tudi materinstvo.

***

Mediji o knjigi 

»Roman sicer spominja na klasiko Margaret Atwood, Deklina zgodba, a je tudi brez distopične teokratske diktature dovolj grozljiv in hkrati svarilen : nekatere stvari resnično ne bi smele biti na prodaj.« – Samo Rugelj, www.siol.net

»To je v bistvu kritika tega, kaj se dogaja z družino in z vlogo matere v naši družbi, ko postaja materinstvo neke vrste potrošniška dobrina, nekaj kar se da izvoziti, kar dobiva svojo ceno.« – urednica Darja Marinšek v pogovoru za Radio Slovenija

»Roman sicer spominja na klasiko Margaret Atwood, Deklina zgodba, a je tudi brez distopične teokratske diktature dovolj grozljiv in hkrati svarilen: nekatere stvari resnično ne bi smele biti naprodaj.« – Bukla

»Tema ni živinoreja, temveč nekaj podobnega, kar se že dogaja in se lahko razraste v neverjetne razsežnosti.« – Zdenko Matoz, Delo

»Lahko bi dejali, da gre za neke vrste sodobno aleksandrinko. A Jane si poišče še »boljšo« priložnost, ki jo ponuja Farma, namreč za precej denarja donosih in roditi otroka neznanim ultra bogatašem.« – Igor Kavčič, Gorenjski glas

»Ta roman zgleda kot uresničitev Dekline zgodbe v praksi. /…/ Pisateljica skozi roman prikaže obupen položaj žensk in migrantov v brezobzirni kapitalistični družbi.« – www.airbeletrina.si

»Ramosova svojega romana ni napisala s stališča žensk, ki so se odločile za nadomestno materinstvo, pač pa s stališča tistih, ki so se odločile , da bodo nadomestne matere. Revnih priseljenk v bogati Ameriki, ki so tam največkrat ilegalno, na črno zaposlene pri bogatašinjah kot varuške, gospodinje, kuharice, čistilke … in si zaradi ilegalnega statusa ne upajo povzdigniti glasu za obrambo svojega dostojanstva.« – Jože Šmigoc, Štajerski tednik