Divjerasli arboretum

Mario Rigoni Stern je izbral dvajset dreves, ki so mu bila posebej blizu, in iz njih zasadil svojevrsten arboretum iz besed. Med njimi so macesen, ki ga imenuje »kozmično« drevo, po katerem se spuščata sonce in luna, krepki hrast, bukev, ki so ji naklonjeni bogovi, in tisa, ki je simbol smrti in večnosti hkrati.

Pri vsakem drevesu se strokovni opis prepleta z osebnim razmislekom. Pisatelj predstavi botanične in okoljske značilnosti dreves, njihovo zgodovino in kreposti ter sledi, ki so jih pustila v ljudskem izročilu in književnosti. Besedilo dopolnjujejo izkušnje gorjana in gornika, spomini in rahla otožnost za časi, ko je človek še sobival z naravo. Skozi zapise se kaže, kako sorodne so si človeške in rastlinske usode. Obe sta vpeti v krog rojevanja in umiranja, radosti in trpljenja, izginjanja in novega začetka.

Rigoni Stern (1921–2008) se je rodil na planoti Asiago. Raziskoval je kulturo tamkajšnje kimbrske manjšine in o njej pisal. Primo Levi ga je štel med največje sodobne italijanske pisatelje. Romaneskni prvenec Narednik v snegu (1953), ki izhaja iz izkušnje druge svetovne vojne, ga je postavil ob bok avtorjem neorealizma. Z Divjeraslim arboretumom se slovenskim bralcem predstavlja prvič.

Knjigo z izvirnim naslovom Arboreto salvatico je prevedel Jernej Šček. V prvem natisu jo je leta 2022 izdala založba UMCO. Obsega 163 strani, njene mere so 210 × 125 × 27 mm, ISBN 9789617136401.