Viktor E. Frankl v knjigi Volja do smisla izhaja iz preprostega spoznanja: človek ni ujet sam vase, ampak vedno sega čez lastne meje. Zato ga ne žene le želja po užitku ali po moči. Najgloblje ga oblikuje prizadevanje, da bi njegovo življenje imelo smisel. Na tem temelji logoterapija, ki jo avtor v knjigi sistematično razloži. Že v predgovoru opiše, kako je besedilo nastalo, nato pa bralca vodi skozi njena osnovna načela.
Osrednje mesto ima samopreseganje, ki je značilno samo za človeka. Gre za duhovno razsežnost, s katero se posameznik dvigne nad telesno in duševno raven. Frankl jo razume antropološko, ne teološko. Pomembno vlogo pri tem ima vest, saj človeku omogoča, da presoja lastna dejanja. Drugi steber je svoboda. Okoliščine in osebna zgodovina človeka sicer zaznamujejo, a ne odločajo nujno o njegovi sedanjosti in prihodnosti, ker lahko do njih vedno zavzame stališče. Pritiskom okolice lahko popusti ali pa jih sprejme kot izziv.
Knjiga opisuje tudi, zakaj je zmerna napetost, ki jo prinaša usmerjenost k smislu, pomembna za duševno zdravje. Kdor se odgovorno loteva življenjskih nalog, se laže izogne bivanjski praznini, v kateri se naselijo dolgčas, malodušje in naveličanost. Namesto tega z odnosi in delom bogati tudi življenja drugih. Delo je strokoven prikaz logoterapije, hkrati pa ga je mogoče brati kot vodilo za vsakdanje življenje.
Knjigo je iz angleškega izvirnika The will to meaning prevedel Jože Stabej. Druga, popravljena izdaja je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi leta 2014. Obsega 223 strani, je v mehki vezavi in meri 21 x 13 cm. ISBN: 9789612781460.
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.