Sto gradov na slovenskem

Gradovi, neme priče minulih časov, so del naše srednjeveške zgodovine. Njihovi zidovi nas spominjajo na davne viteške čase, v zvezi z njimi se spletajo številne zgodbe in legende. V strateško že od nekdaj tako pomembni deželi, kot je Slovenija, je bilo od 10. stoletja dalje zgrajenih več sto gradov, gradičev, graščin, dvorcev in dvorov velikih in malih fevdalcev. Če upoštevamo obstoječe objekte, bodisi delno ali povsem predelane, obnovljene ali razvaljene, pogosto ohranjene le kot skromne razvaline, še večkrat pa gre le za sledove na iskanih lokacijah (nekaj kamenja, ostanki obrambnih jarkov in nasipov), omembe v arhivskih zapisih in ljudskem izročilu, pa tudi izginula preprosta plemiška prebivališča, potem je v Sloveniji v minulih stoletjih stalo nad devetsto grajskih objektov, od tega je bilo gra¬dov okoli 300.
V 10. in 11. stoletju na ozemlju sedanje Slovenije ni bilo pomembnih fevdalnih središč in škofijskih sedežev, vendar pa so posvetni in cerkveni fevdalci (visokorodne rodbine – Spanheimi, Babenberžani, Andechsi, Breže-Selški idr., veliki fevdalci – grof je Goriški, Ortenburški, Višnjegorski, Žovneško-Celjski, gospodje Turjaški, Ptujski, Svibenski idr., cerkev – oglej ska patriarhija, salzburška nadškofija, krška, freisinška, bamberška in briksenška škofija ter številni samostani) na svojih ozemljih pri nas že kmalu pozidali veliko manjših, ministerialnih gradov, s katerih so varovali in upravljali posestva. Gradove so za svoje gospode, cerkvene in posvetne fevdalce, upravljali kot njihovi fevdniki vazali in ministeriali…