Prve ženske na osemtisočakih

Na Zemlji je štirinajst vrhov, višjih od 8000 metrov. Moški alpinisti so prve vzpone nanje opravili do konca šestdesetih let 20. stoletja. Ženske so na vrh osemtisočaka prvič stopile precej pozneje, ko so leta 1974 Manaslu dosegle Japonke. Knjiga Prve ženske na osemtisočakih spremlja to 24 let dolgo pot, ki je bila vse prej kot enostavna in premočrtna.

Avtorica Dina Štěrbová je ugledna češka alpinistka in uspešna himalajistka, ki je bila tudi sama del te zgodbe. Gradivo je zbirala štirinajst let. Številne alpinistke je obiskala osebno in od njih pridobila pripovedi in fotografije. Nekatere podatke so ji zaupali svojci preminulih, druge je našla v arhivih planinskih zvez. Posebno pozornost je namenila preverjenosti dejstev. Iz zgodb je razvidno, da so morale ženske poleg alpinističnega znanja, vztrajnosti in poguma pogosto premagovati tudi hude duševne stiske. Nekatere so svoje sanje o najvišjih gorah plačale z življenjem.

Med opisanimi alpinistkami sta tudi Slovenki. Marija Frantar je predstavljena z vzponoma na Nanga Parbat in Kangčendzengo. Marija Štremfelj, prva Slovenka na Everestu, je predstavljena tudi z vzponom na Broad Peak. Knjiga je predstavljena kot prva celovita obravnava zgodovine ženskih vzponov na osemtisočake.

V prevodu Ksenije Mravlja je delo v prvi izdaji izšlo pri založbi Didakta leta 2019. Izvirni naslov je Touhy a úděl. Knjiga s podnaslovom Hrepenenje in usoda obsega 423 strani, je trdo vezana in meri 26,5 × 20,5 cm. ISBN: 9789612615154.