Prve ženske na osemtisočakih

Alpinizem

Delo predstavlja prvo kompleksno obravnavanje alpinistične zgodovine in prav tako tudi aktualne problematike, zato ji s tega vidika v svetovnem merilu ni para. S ponosom lahko rečemo, da sta v pričujoči knjigi omenjani tudi Slovenki, Marija Frantar z vzponoma na Nanga Parbat in Kangčendzengo in Marija Štremfelj, prva in do zdaj edina Slovenka na Everestu, ter njen vzpon na Broad Peak.

Na planetu Zemlja imamo 14 gorskih vrhov, ki presegajo magično mejo 8000 metrov. Medtem ko so moški prve vzpone na vrhove himalajske krone zaključili v 60. letih 20. stoletja, so prve ženske na vrhu osemtisočaka Manaslu z velikim časovnim razmikom postale šele Japonke leta 1974.

Avtorica knjige, pomembna češka alpinistka Dina Štěrbová, je neutrudno in marljivo celih 14 let zbirala informacije o prvih ženskah na teh gorskih velikanih. Mnogo jih je osebno obiskala, da bi pridobila za knjigo potrebne informacije in fotografije, nekatere podatke so ji zaupali bližnji preminulih, druge je odkrila v arhivih planinskih zvez. Velik poudarek je namenjen avtentičnosti posameznih dejstev. Kdor bi sklepal, da je bila zgodovina ženskega osvajanja osemtisočakov enostavna in premočrtna, bi se motil.

Usode prvih žensk na najvišjih vrhovih so bile pogosto zelo zapletene, celo krute, in izpolnjevanje sanj o osemtisočakih je zahtevalo ne le ogromno energije, alpinističnih veščin, neomajnost, pogum in garanje, ampak pogosto tudi kljubovanje neverjetnim duševnim frustracijam. Na žalost velja tudi, da so ženske svoje »osemtisočkratne« sanje in hrepenenja pogosto plačale ne samo s solzami in krvjo, ampak večkrat tudi z najvišjo ceno.

Namen te edinstvene knjige je avtentično in dokumentarno vživljanje v hrepenenja in usode vseh akterk 24 let trajajoče ženske odiseje, ki se je je, kot uspešna himalajistka, udeležila tudi avtorica sama. Delo predstavlja prvo kompleksno obravnavanje te aktualne problematike in ji s tega vidika v svetovnem merilu ni para.