Onstran dobrega in zlega – H genealogiji morale

Pričujoča knjiga prinaša dve pomembni Nietzschejevi deli, namreč: »Onstran dobrega in zlega« in »H genealogiji morale«. Beležke za ti dve deli je Nietzsche začel pisati že za časa ustvarjanja svojega »Zaratustre«. Zato se v njima marsikje že v slogu čuti bližina Zaratustre. Z njima gre Nietzsche v odločen »napad« na moralo. Vendar pri tem nima v mislih le kake posebne filozofske discipline niti ne zgolj različnih historično danih družbenih moral. Nietzsche zagrabi moralo globlje in načelno. Ugotavlja namreč, da je pri vseh dotedanjih filozofijah in pri vseh tedanjih »modernih idejah« njihovo osnovno vodilo neka določena morala. Problematizacija morale pomeni Nietzscheju zato obenem že tudi radikalno kritiko takoimenovanih »modernih idej«: vsega tistega, kar ima moderna doba za vredno in na kar je ponosna. V »modernih idejah« vidi Nietzsche na njihovem dnu bolj ali manj prikrito zanikanje življenja. Take »moderne ideje« so npr. demokratizem, nacionalizem, socializem, komunizem, moderno svobodnjaštvo, vera v industrijsko »največjo srečo največjega…