“Lupine sonca – 2. del”, avtorsko delo Bojana Bizjaka, nas popelje skozi mozaik spominskih fragmentov avtorjevega otroštva v Zavodu za slepo in slabovidno mladino. Iz te osnove se razvija ganljiva zgodba o pisanju, boju za knjige kljub slabovidnosti in zdravstvenim težavam, usodni operaciji ter nevarni sepse.
Pripoved se prepleta s podzgodbami, ki dodatno obogatijo roman. Avtor uporablja jezikovno prilagodljiv slog in skrbno izpiše svoje strahove, upanja in vzhičenje ob izdaji knjig. Čeprav se zdi, da gre za knjigo o knjigah, pa je “Lupine sonca – 2. del” veliko več kot to. Gre za avtobiografski zapis, napisan s tehniko izposojenega govorca, ki piscu pripoveduje o njem samem. Avtor ne zamolči niti svojih čustvenih stanj in razočaranj v ljubezni, kar še dodatno obogati pripoved.
Obsežno delo je izrazit izpis življenja samo.”Lupina sonca – 2. del” je zgodba, v kateri nas avtor spretno vodi skozi labirinte svojih spominov, razkrivajoč svoje notranje svetove in ozadje svojih najglobljih čustev. Prevzame in spodbudi nas k razmisleku o pomenu knjig ter pomenu boja za lastno preživetje in izpolnitev v življenju.
