Strah je eno od temeljnih človeških čustev. Strah nas po eni strani varuje pred nevarnostjo, po drugi pa vzbuja v nas stanje napetosti, tesnobe, negotovega in neobvladljivega, ki se nam ponuja ali nam grozi v prihodnosti. Neizbežnost smrti in z njo povezano vprašanje, kaj bo to za nas pomenilo, v nas vzbuja občutek tesnobe in negotovosti o lastni usodi. Misleci moderne od Sorena Kierkegaarda dalje posvečajo strahu vse večjo pozornost, še posebej ko eksistencialisti govorijo o vrženosti človeka kot bitja.
Strah se je zelo nakopičil in povečal s pridobitvami moderne, ki pomenijo tudi nova tveganja, npr. medijska sredstva, energetske potrebe in z njimi povezane klimatske spremembe ter negotovost glede oskrbe v prihodnosti, posebno pa atomska energija in kopičenje orožja in drugih »onesnaževalcev«. Zato se uveljavlja nova kultura, t. i. kultura strahu.
V prispevkih se avtorji sprašujejo, kako sploh ravnati s strahom oziroma bojaznijo kot pomembno ohranjevalno in obenem izzivalno napetostjo človeka ter odgovarjati na zahteve narave in civilizacije, še posebej v sodobni družbi, prežeti s kulturo strahu.
Razmišljanja o teh temah posegajo v zgodovinsko-filozofske in teološke premise grške kulture in krščanskega izročila (Juhant). Izpostavljajo pomen izročila pri obvladovanju napetosti med strahom in ljubeznijo (Žalec). V okviru obravnave Heideggerja (Petkovšek). Strah se je povečal s pridobitvami tehnične civilizacije (Klun).
Kakšne so možnosti razvijanja kulture zaupanja (Strahovnik)? Ocvirk v imenu etike kliče k osvoboditvi od strahu pred krščanstvom. Strehovec spodbuja k medreligijskemu, dialoškemu oblikovanju vesti. Jamnik vidi težave v sodobnem liberalizmu. Prijateljeva opozarja na pomen religij za vzpostavljanje pravičnosti v globalnem svetu. Osredkar primerja strah pred trpljenjem v krščanstvu in budizmu.
Gerjolj prikazuje razliko med diktaturo in totalitarizmom. Martinjak Ratejeva razčlenjuje apokaliptične prvine v totalitarnih režimih. Dežman primerja krščanske mučence in komunistične heroje. Slatinek s strahom pred odškodninskimi tožbami posega v problem pedofilije.
V celoti prispevki odpirajo dileme strahu v družbi ter vabijo in spodbujajo k nadaljnji razpravi o tem življenjskem problemu, značilnem posebej za sodobnega človeka oziroma družbe.
Delo je izšlo kot delni znanstveni izsledek raziskovalne programske skupine pod vodstvom red. prof. dr. Janeza Juhanta Etično-religiozni temelji in perspektive družbe ter religiologija v kontekstu sodobne edukacije. Soavtorji so, razen Jožeta Dežmana in Vojka Strahovnika, člani te raziskovalne skupine.
Uredniki
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.