V knjigi so zbrana naslednja dramska dela Evalda Flisarja:
– Sončne pege
– Poslednja nedolžnost
– Akvarij
– Antigona zdaj
– Šakuntala
– Vzemi me v roke
– Komedija o koncu sveta
V marsikateri Flisarjevi igri srečamo živ svet onostranstva, vzporedno razsežnost. Ko liki začno prodirati skozi tanko opno med svetovoma, se njihove sanjske zmožnosti okrepijo. Ironično je, da se poveča tudi možnost njihovega padca. Vendar spoj neizprosnih sanj in nenaravno vztrajnega padanja ustvari morda najbolj čustveno nabite trenutke v zgodovini gledališča.
Pri Flisarju gre za dramatiko sveta, ki je tik pred katastrofo. Žanrsko gre večinoma za opredeljene tragikomedije, ki s priročnimi sredstvi humorne in cinično-ironične distance zrejo na povsem tragično vsakdanjost človeka.
Komičnost Sončnih peg je zabavna, avtor piše duhovito, gladko, obvladano, drama je odlično komponirana.
Poslednja nedolžnosti zagovarja temeljno pozornost do drugega in pravi: drugi ne more biti sredstvo mojega egoizma, reševanja mojih problemov.
V Akvariju dramsko dogajanje temelji na jezikovno izbrušeni konverzaciji in ne na zunanjih efektih. Avtor suvereno obvladuje in izvirno kombinira različna jezikovna sredstva in ustvarja duhovite besedne igre.
V Antigoni predstavlja zelo temno in pesimistično podobo našega časa in sveta.
Vzemi me v roke je zgodba o tem, kako je Smrt naša edina Resnica in je zato edino smiselno, da zaupanje z medsebojnim zaupanjem spremenimo v Upanje.
Komedija o koncu sveta je demonstracija dejanskega stanja sveta skozi fikcijo z občutkom za distanco.
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.