Knjigarna

Zgodbe iz zbirke Poezija ne obstaja (Poesia non esiste, 1973) se razlikujejo od prejšnjih po dolžini in predvsem po tematiki in kompoziciji. Prevladujoča tema je poezija v odnosu do življenja, časa, mode, resničnosti. Montalejeve zgodbe so tudi tukaj nekakšne pesmi v prozi, a tu je uporabil poseben model “portretiranja” tipičnega pesnika, intelektualca, glasbenika itd. tedanjega časa in v nekaterih primerih tudi morda še našega. V nosilni zgodbi pripoveduje o mladem nemškem vojaku, ki v mračnih medvojnih Firencah po policijski uri obišče pesnika, v stanovanju, kjer se skrivata dva ilegalca, da bi mu izročil prepisane Höderlinove pesmi, kijih v tedanji Italiji ni bilo mogoče dobiti. Lahko si predstavljamo paniko, ki je grabila vse tri stanovalce, ko je avtor sprejel gosta. Med enim in drugim kozarcem vina sta se pogovarjala o poeziji, nakar je mladi Nemec izjavil, da poezija ne obstaja. S takim, že skoraj cenenim nihilizmom pa se pesnik ni mogel strinjati…

Britanska pisateljica Joanne Harris dogajanje v romanu Pet četrtin pomaranče postavi v slikovito francosko podeželje. V staro razpadajočo hišo se vseli skrivnostna vdova Simon, ki nezaupljive meščane omehča s slastnimi dobrotami iz svoje palačinkarne.
Te pa imajo prepoznaven okus – spominjajo na kuho Mirabelle Dartingen, ženske, ki so jo vaščani skušali za vedno izbrisati iz svojega spomina.

Kdo je skrivnostna vdova Simon? Zakaj je na stara leta prišla v Les Laveuses? In kakšna je njena povezava z Mirabelle Dartingen, eno najbolj nenavadnih zločink prejšnega stoletja? Skozi dramatično pripoved, ovito v opojne vonjave francoske kuhinje, se počasi razkriva skrivnost, povezana z odraščanjem treh otrok v ljubki francoski vasici med drugo svetovno vojno. Čutno, iskreno, boleče.

Joanne Harris je avtorica desetih romanov, med njimi Čokolade, po kateri je bil posnet istoimenski film…

Kdo si ob smrti ljubljene osebe ne želi, da bi poznal moč, ki bi jo priklicala nazaj? Louis Creed se z družino preseli v novo hišo. Idilo ob robu gozda pa že od začetka spremljajo nenavadni dogodki. Ko umre njihov maček, ostareli sosed Louisa pelje na starodavni kraj, imenovan Mačje pokopališče. Tako obudita srhljivo skrivnost, njena moč začne naraščati, Louisa vse bolj obvladuje … posledice so pogubne.

V Mačjem pokopališču se ob junakovem spopadu z nadnaravnimi silami ter prizadevanju, da bi se v njegovo družino ponovno vrnila sreča, razkriva človekovo kljubovanje smrti in njegova nemoč. King se ob genialnem zapletu izkaže tudi kot izvrsten pripovedovalec. Leta 1989 so po romanu posneli film.

STEPHEN KING (1947, Portland v zvezni državi Maine) je eden najuspešnejših pisateljev na svetu. Prvemu uspehu – grozljivki Carrie – so sledili številni drugi, med njimi Dolores Clairborne, Miserv, Buick 8, Insomnia, ki so mu postopoma prinesli status kultnega avtorja. King je za svoja dela prejel veliko pomembnih nagrad. Mnoga so prenesli tudi na filmska platna…

Zgodba o lovcu na orhideje je umeščena v leto 1854. To je bil čas, ko so bili mnogi bogati evropski ljudje obsedeni z iskanjem in zbiranjem novih rastlin. Med njimi je bil asketski in strogi Bremenčan, ki se je odpravil v Novo Zelandijo iskat redko vrsto orhideje Dendrobium. S seboj je popeljal dve odrasli hčerki. Roman je napeto branje o slepi obsedenosti z botaniko in pohlepom, obenem pa je tudi slavospev ljubezni, ki vzcveti v najbolj težkih trenutkih, naj je še tako prepovedana…

Vzhajajoča zvezda mlade pisateljske generacije na Kitajskem je po izidu knjige Dekle iz Šanghaja postala prepovedana pisateljica; 40.000 izvodov njene knjige je bilo javno sežganih zaradi poudarjanja čutnosti in drugačnosti, s katero avtorica v delno avtobiografskem delu opisuje Kitajsko v času socialne in seksualne revolucije. Coco, natakarica iz Šanghaja, je polna vznesenosti in notranjega nemira. Zaljubi se v samotarja Tian Tiana, do katerega čuti ljubezen in nežnost, čeprav je Tian Tian moški brez moškosti. Kljub nasprotovanju staršev pusti službo, se preseli k njemu in se posveti pisanju. Vse do trenutka, ko sreča Marka, elegantnega poročenega nemškega poslovneža. Med njima se vname neustavljiva telesna privlačnost…

Desetletni brezdomni otrok Nelio s trelno rtano v prsih leži na strehi neke afriške hiše in pripoveduje zgodbo zgodbo svojega življenja peku Joséfu. Ve da bo umrl, brž ko bo povedal zgodbo do konca. Pripoveduje o tem, kako so razbojniki napadli njegovo vaspapatUi njegovo vas, umorili njegovo komaj rojeno sestro in tudi njega skušali prisiliti, da bi ubil svoje sorodnike; o tem kako jim je pobegnil in kako ga je pot pripeljala v veliko mesto, kje je postal vodja tolpe brezdomnih otrok. Predvsem pa pripoveduje o življenju teh otrok; o Mandioci, ki v svojih žepih goji paradižnik in čebulo, o mladi albanki Deolindi, ki podžiga spolno fantazijo teh dečkov, o skrivnosti bogastva, posušenem kuščarju v ukredeni aktovki, in o nočnem obisku pri predsedniku, pa o raju, ki ni vrisan na naobedem zemlejevidu, a ga človek vseeno lahko najde…

Sporočilo te knjige je dragoceno, ker skozi izkustveno pripoved na prijazen in prijeten način prikaže svetlo in žalostno plat živ¬ljenja mladostnice, ki zboli za rakom.
Pri branju sem se velikokrat spomnila podobnih razmišljanj ob spremljanju otrok in mladostnikov z rakom na našem oddelku. Staršem vedno svetujemo, naj poskušajo živeti naprej čimbolj normalno. Tako otroci oz. mladostniki laže pozabijo, da se zdravijo za rakom. Zaradi stranskih učinkov zdravljenja, lahko pa tudi zaradi same bolezni se njihov izgled spremeni. Postanejo drugačni. Lahko shujšajo, se zredijo, in to predvsem na določenih mestih telesa; izgubijo lase. V večjem številu in prej, kot je to pri običajni puberteti, se utegnejo pojaviti mozolji. So bolj utrujeni. Otrok, predvsem pa mladostnik to drugačnost od svojih vrstnikov zelo težko sprejme. Vrstniki se različno odzivajo na spremembe pri svojem sošolcu oz. sošolki.. Vendar če so seznanjeni z vzroki, se z bolnim sošolcem oz. sošolko skupaj branijo pred neprijetnimi opazkami. Na pravi način povedana resnica je tako za otroka oz. mladostnika kot za njihove prijatelje najboljša. Mladostniki se velikokrat pritožujejo, da se starši do njih vedejo preveč zaščitniško in da jim ne pustijo »dihati«. Za otroke in mladostnike vseh starosti je najbolje, da se starši…

Waris Dirie, danes uspešna manekenka in model ter ambasadorka OZN za človekove pravice, pripoveduje svojo nenavadno življenjsko zgodbo, zavedajoč se, da je ena izmed srečnic – kajti večina afriških žensk zaradi obrezovanja nikoli ne bo okusila življenja brez bolečin.

Rojena v tradicionalni somalski družini plemenskih nomadov je ostala nepismena, pri petih letih preživela obrezovanje in pri dvanajstih, izčrpana od vsega hudega, ovita le v raztrgan kos tkanine, pobegnila pred vnaprej dogovorjeno poroko s starejšim moškim. Njena pretresljiva zgodba se nadaljuje v Mogadišu in Londonu, kjer se je zaposlila najprej kot čistillka pri svojem stricu veleposlaniku, nato pa se s pomočjo fotografa Terenca Donovana povzpela na modne brvi kot uspešna manekenka in iskan model. Danes živi v New Yorku, bolj kot vse na svetu pa si želi ponovno začutiti utrip domovine in najti svojo družino, ki je izginila kdovekje v puščavi…

Na majhnem otočku ob francoski obali se življenje v zadnjih sto letih ni bistveno spremenilo. Prebivalci, odmaknjeni od svetovnega dogajanja, se preživljajo z ribolovom, nekaj drobiža pa zaslužijo tudi s tisto peščico turistov, ki jih po nekem čudnem naključju prinese na ta osamljeni otok, kjer se tekmeca, premožnejši La Houssiniere in obubožana vasica Les Salants, že generacije bojujeta za dostop do edine otoške plaže. Pri tem pa Les Salants omahuje, izgublja upanje, peša …

Ko se Mado, ognjevito dekle iz Les Salantsa, po desetletni odsotnosti vrne na otok, poskuša s pomočjo privlačnega brezdomca Flynna na vsak način spreobrniti to otočansko resigniranost in vdanost v usodo. A njeni poskusi imajo nepredvidljive posledice. Les Salants se počasi res vrne v življenje, vendar pri tem priplavajo na površje tudi zgodbe iz preteklosti; močne strasti, tragične ljubezni in mračnjaške skrivnosti, ki so bile doslej varno zakopane v enakomernem valovanju otoškega življenja …

Romana tokrat ne prevevajo za Harrisovo sicer značilne opojne vonjave francoske kuhinje, zato pa je toliko intenzivnejša navtična metaforika, ki bralca posrka v vrtinec peščenih sipin, v katerem se prepletajo najrazličnejše usode, kajti ‘noben človek ni otok sam zase …

V ZDA je bilo delo PRAVILO ŠTIRIH lani v samem vrhu lestvic najbolj prodajanih knjig, takoj za Da Vincijevo šifro. V prvih dveh tednih prodaje je doživelo enajst ponatisov. Tudi v letošnjem letu najdemo delo na vrhu ameriških lestvic, zdaj večkrat celo pred najbolj prodajano knjigo Dana Browna. Izšlo je tudi v blizu tridesetih drugih državah in jezikih.

Delo je osnovano na eni izmed najdragocenejših in najmanj razumljenih knjig zgodnjega zahodnjaškega tiska, Hypnerotomachii Poliphili. Imenovali so jo tako kot najlepšo knjigo na svetu kot najbolj neberljivo, napisana je namreč v mnogih jezikih (grščini, latinščini, hebrejščini, arabščini …) Rekli so ji tudi ‘knjiga z najtežje izgovorljivim naslovom’. Izšla je v Benetkah davnega leta 1499, še vedno obstaja približno 260 njenih izvodov.

KRATKA VSEBINA

Tik pred diplomo se štirje študentje, sostanovalci na univerzi Princeton, usodno povežejo s srednjeveško knjigo Hypnerotomachia Poliphili, ki jo Paul, eden izmed njih, proučuje za diplomsko delo. To renesančno besedilo že dolga leta proučujejo strokovnjaki in ga označujejo za eno najbolj skrivnostnih in fascinantnih knjig, ki so izšle kdaj koli. Proučeval jo je tudi oče glavnega junaka, Toma Sullivana, Paulovega najboljšega prijatelja, razvozlati jo je bilo njegovo življenjsko poslanstvo. Ko je umorjen ugleden profesor prijatelji ugotovijo, da je njegova smrt povezana s skrivnostnim besedilom, zato želijo raziskati umor in se pri tem zapletejo v mnoge nevarne situacije. Petsto let staro besedilo le težko spušča k sebi, zahteva odpovedovanja in smrtne žrtve.

O DELU

Tomu je oče kot popotnico v življenje predal modrost: ‘Močni jemljejo šibkim, toda pametni jemljejo močnim.’ In delo PRAVILO ŠTIRIH to modrost vplete med besede kot rdečo nit. Prav v njej je namreč skrivnost nastanka srednjeveškega besedila, ki jo pravilo štirih razkrije.

Delo je zapleteno in včasih od bralca zahteva precej pozornosti, vendar je ravno v tem njegov smisel – in prav to bralcu tudi nudi intelektualni užitek. V delo je vpletenih mnogo antičnih in renesančnih modrecev, umetnikov, znanstvenikov. Umori, razkrivanje zločinov, tudi romance in kančka erotike ne manjka, pa branje popestrijo, da je knjigo neprebrano težko spustiti iz rok. Čeprav je resnično dejstvo, da zelo lahkotnega branja to delo ne ponuja in to ga bistveno razlikuje od Da Vincijeve šifre z njeno tipično, lahko bi rekli celo ‘hollywoodsko’, zgodbo. Pri tem se delo PRAVILO ŠTIRIH bolj spogleduje z IMENOM ROŽE Umberta Ecca kot delom Dana Browna.

Besedilo bralcaves čas vodi v skušnjavo, da bi kar sam vzel v roke srednjeveško knjigo Hypnerotomachia Poliphili in začel razkrivati njeno skrivnostnost.

O AVTORJIH

IAN CALDWELL in DUSTIN THOMASON skupaj pišeta že od njunega osmega leta starosti. Od tedaj sta tudi najboljša prijatelja. PRAVILO ŠTIRIH sta začela pisati potem, ko sta leta 1998 diplomirala in je njuno prvo delo. Njuno pozornost je vzpodbudil princetonski seminar o renesančni umetnosti, znanosti in glasbi, kar sta vzela za osnovo tega svojega prvega knjižnega dela.

Ian Caldwell je bil Phi Beta Kappa v zgodovini na Univerzi Princeton. Živi v Newport Newsu, v Virginiji. Dustin Thomason je osvojil nagrado Hoopes na Univerzi Harvard. Živi v New Yorku…