Knjigarna

Po zlomu svoje armade v dvanajsti soški bitki pri Bovcu in Tolminu oktobra 1917 so se Italijani nemškim in avstrijskim napadalcem uspešno postavili v bran šele ob reki Piavi v notranjosti Italije. Avstro-ogrska vojska namreč – zaradi usihajoče nemške podpore in dolgih oskrbovalnih poti – ni več mogla nadaljevati svojega ofenzivnega prodora. Nova fronta je tako segala od gorskega masiva Grappa do Jadranskega morja. Avstrijsko vrhovno poveljstvo je začelo resno razmišljati o nadaljevanju jesenske ofenzive šele spomladi 1918. Toda načrt za zadnjo avstrijsko ofenzivo junija 1918 je bil popolnoma zgrešen, saj je avstrijsko vrhovno poveljstvo napačno ocenilo nova razmerja moči na bojišču, tako da je ofenziva klavrno propadla že na samem začetku. Cena tega napada so bile visoke izgube, ki jih avstrijska armada ni več mogla preboleti. Od takrat je italijanska vojska – s pomočjo zavezniških sil – obvladovala dogajanja na fronti, medtem ko je avstro-ogrska armada v nepredstavljivih razmerah začela polagoma razpadati. Napad italijanske vojske in njenih zaveznikov konec oktobra 1918 je naletel samo še na razpadajočo avstrijsko armado.

Avtor s pomočjo novih virov bralcu predstavi nepopisne grozote med avstrijsko junijsko ofenzivo 1918 ter ga hkrati opozori na pomembne dogodke, ki so močno vplivali na današnjo podobo Srednje Evrope…

Pri knjigi gre za mednarodnopravno analizo dogodkov v Sloveniji v letih 1941-1946. Takrat se je slovensko civilno prebivalstvo najprej znašlo med frontami okupacijskih sil in komunističnih uporniških sil. Po koncu zasedbe sta s strani novih komunističnih oblastnikov, katerim je prišlo vsako sredstvo prav, sledila teror in zatiranje, katerih namen je bila izključitev domnevnih nasprotnikov. Zavest, da je treba grozodejstva obeh strani nad civilnim prebivalstvom pravno ocenjevati kot zločine, je prvi pogoj za spravo in nov začetek slovenske družbe po koncu komunistične vladavine…

V prikazu obdobja od prehoda 19. v 20. stoletje do konca 1. svetovne vojne sta avtorja povezala politične, vojaške, kulturne in ekonomske značilnosti dogajanja v svetu s poudarkom na življenju Slovencev v Avstro-Ogrski. Prikazala sta ozadje in povode vojne, popisala potek glavnih vojaških operacij, zlasti izčrpno vseh 12 soških ofenziv, življenje prebivalstva v zaledju, begunstvo, vojno propagando, diplomatske igre, pa revolucionarno vrenje ob koncu vojne, vključno z oktobrsko revolucijo, ter dogajanje na pariški mirovni konferenci, po kateri je nastala nova, versajska Evropa.

Čas 1. svetovne vojne je čas, ko Slovenci prelomijo z večstoletno navezanostjo na Habsburžane. Knjiga predstavi, kako je prišlo do odhoda iz Avstrije in vključitve v prvo Jugoslavijo, Kraljevino SHS.

Knjiga je bogato opremljena s slikovnim gradivom, dodana sta tudi imensko kazalo in seznam literature…

Pričujoče delo dveh vodilnih britanskih kulturnih in socialnih zgodovinarjev, Ase Briggsa in Petra Burkea prikazuje celovit zgodovinski pregled ključnih tehnoloških in civilizacijskih prebojev, v katerih so nastajali in se razvijali mediji – od Gutenberga do interneta. Ti preboji imajo svoj kulturni, politični in socialni kontekst, najsi bo to zgodnje moderna Evropa, v kateri z mediji nastane javna sfera, ali pa so mediji vojno orožje: že od ameriške državljanske vojne naprej. V knjigi ne gre toliko za tehnologijo ampak za širša in tako rekoč večna vprašanja, ki jih pojasnjujeta avtorja: komercialnost ali neodvisnost medijev, državni monopol, novinarska etika in profesionalnost, vse do vprašanja škodljivih vplivov medijev, medijskih manipulacij ipd.

Avtorja sistematično predstavita ter obogatita s primeri in tudi anekdotami napredek v razvoju komuniciranja – od pisave, tiskarstva, poštnega servisa, prometnih sredstev, telegrafije, telefonije, fotografije, gramofona, filma, radia, televizije in videa do satelitov, računalnikov, interneta ter nenazadnje nastanka globalnih multimedijskih komunikacij.
Knjiga je ilustrirana in opremljena s kronologijo razvoja medijev, imenskim in pojmovnim kazalom ter obsežno literaturo…

V času, ko v slovenski javnosti zopet prevladujejo glasniki komunistične revolucije in z njimi miselna zmeda in sprenevedanje, prozorne laži in oprezno izmikanje, je avtor slovenski pravni, politični in kulturni javnosti dal v premislek povsem drugačen, urejen in jasen strokovni pogled na komunistično nasilje v Sloveniji ter na slovenski upor proti temu nasilju….

V uvodnem poglavju so predstavljene silovite polemike, v katerih se je avtor znašel v kontekstu obeleževanja 60. obletnice konca 2. svetovne vojne zaradi svojega kritičnega stališča do mitomanskega sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil, ki je bil temelj ideološko zaukazane pohabe kolektivnega spomina v času 2. Jugoslavije.
V prvem delu so objavljene zgodbe svojcev, predvsem sirot, ljudi, ki jih je med 2. svetovno vojno umorilo partizansko gibanje. Zgodbe v svoji različnosti pričajo o tem, kako hudo je bilo v rasističnem sistemu partijske vladavine v 2. Jugoslaviji dolga desetletja prenašati krivično usodo. Še danes morajo zahtevati pravico na ustavnem sodišču.
Drugi del knjige je predstavitev nekaterih prvin slovenske spravne misli in dejanj, s katerimi Slovenci poskušajo preseči travmatsko razcepljenost po 2. svetovni vojni in komunistični revoluciji.
V tretjem delu knjige avtor predstavlja odzive na predvajanje TV-dokumentarca Zamolčani – moč preživetja Jožeta Možine, ki je vzpodbudil javno opredeljevanje do zločinske dediščine partizanskega gibanja.
Knjige ilustrirajo fotografije, barvni blok z nekaterimi izzivalnimi podobami spravnih soočanj, v prilogah pa so predstavljeni številni dragoceni dokumenti iz družinskih arhivov…

V knjigi zbrane razprave so rezultat posveta, ki ga je 21. in 22. junija leta 2004 – ob devetdeseti obletnici atentata v Sarajevu in začetka prve svetovne vojne – priredila Slovenska matica. Slovenci še nimamo zaokroženega in izčrpnega prikaza razmer na slovenskem ozemlju med prvo svetovno vojno, saj jim je bilo po letu 1918 posvečeno nekaj več javne in strokovne pozornosti le v luči slovenske opredelitve za Jugoslavijo, po letu 1945, ko je spomin na prvi svetovni »globalni« spopad in njegove posledice za Slovence zasenčila z vidika zmagovalcev izjemna in za poražence skrajno tragična izkušnja druge svetovne vojne, pa so bile v obravnavanju prve svetovne vojne – ob jugoslovanskem in majniškem gibanju – večjega zanimanja raziskovalcev deležne le še soška fronta, usoda primorskih beguncev, kulturne in gospodarske razmere v mestih ter odisejade slovenskih vojakov in vojnih ujetnikov v avstrijskih in italijanskih uniformah. V knjigi Velika vojna in Slovenci 1914-1918 objavljene razprave tako prvič celoviteje in pregledno – z zornega kota različnih znanstvenih strok predstavljajo dogajanje na Slovenskem med prvo svetovno vojno, posledice vojne za slovensko prebivalstvo in njeno podobo v slovenski umetnosti…