Ultrablues – Kako so se trije kompanjoni lotili ultramaratona

Trije možje. Trije pisci. Trije tekači. Trije obsedenci. Trije bralci. Trije značaji. Tri življenjske poti. Malo skupne zgodovine, a zajeten kupček skupnih točk. In ena, osem mesecev dolga skupna dogodivščina, ki je kriznega poročevalca (in »nogometaša«) Boštjana Videmška, publicista (in hribolazca) Sama Ruglja ter mladinskega pisatelja (in boksarja) Žigo X Gombača iz zagrizenih individualistov skušala spremeniti v kompanjone in ekipo. Ekipo tekaških navdušencev, ki so se sredi ameriške divjine spopadli s svojim prvim ultramaratonom v življenju. S stotimi kilometri gora in puščav, ki so sledili tisočim kilometrom »pripravljalne« podlage.

Ultrablues je potovanje od ultramaratonske ideje do njenega uresničenja. Je potovanje po tekaški in življenjski premici, ki se le na končnem cilju – pa še to samo za trenutek – spremeni v daljico. Je (dobesedno) potovanje po skoraj neskončnem številu tekaških in življenjskih destinacij. Je potovanje in oblikovanje osebnosti. Je potovanje daleč stran od množičnih in skomercializiranih tekaških prireditev; potovanje k jedru gibanja in bivanja. Je skupno in posamično potovanje privilegiranih, ki se zavedajo, da ni samoumevno prav nič, kaj šele preteči sto kilometrov v divjih in tako ali drugače pionirskih krajih indijanskih legend.

Ultrablues, s fotoaparatom ga je spremljal Drago Videmšek, hkrati je in ni »še ena tekaška knjiga«. Ambicija avtorjev je preprosta: bralki in bralcu povedati, kako se je treba pripraviti na takšno preizkušnjo, ki ne dovoljuje polovičarstva ali omahovanja, hkrati pa ju popeljati v intimni svet treh ustvarjalnih in v svojem celostnem delovanju precej skrajnih ljudi, ki – ne glede na »postransko škodo« – sledijo svojemu življenjskemu kredu. Kredu, ki ga je divjina južnega Utaha s takšnimi ali drugačnimi odločitvami, ki so jih v času priprav in končne preizkušnje morali sprejeti vsak pri sebi, postavila na odločilno preizkušnjo. Ultrapreizkušnjo.

*****************

»Boštjan, Samo, Žiga – ‘ultraši’, vendar nikakor ‘bluzerji’. Globoko spoštovanje do železne volje, dosežka in do odličnega zapisa. Knjiga mi je bila v užitek in mi je vlila energije, da se kot tekač – rekreativec še močneje potrudim.«

– Jure Košir, smučarski šampion

»Knjiga Ultrablues ima vse elemente grške tragedije. Vojni poročevalec, založnik/pisatelj in mladinski pisatelj skozi lastna telesa, skozi vnete mišice, zvite gležnje, misli, ideje, hrepenenje, spomine, skozi stotine pretečenih kilometrov razkrivajo tisto, kar na svoj način išče vsak od nas. Skrajne meje človeka. Tako, kot gredo do konca v ideji – doseči rob svojih fizičnih zmožnosti, tako bralca pripeljejo prav tja, na rob mogočega. Zgodba o posamezniku, ki se zaveda, da bo svet spremenil s tem, ko bo spremenil sebe.«

– Vesna Milek, novinarka in pisateljica

»Ultrablues je mnogo več kot le knjiga o tem, kako se lotiti svoje »ultra« telesne preizkušnje. Je delo treh različnih piscev in treh aktivnih ljudi o tem, kako pomembno je v našem življenju presegati navidezne omejitve, kako kljubovati udobju in pripadati nečemu, kar druži in povezuje. Kot na vsakem cilju, se tudi ob koncu tega ultramaratona izkaže, da je najpomembnejša pot sama – nove cilje si namreč zastavljamo predvsem zaradi iskanja novih poti, ki omogočajo misliti nove misli.«

– Urban Vovk,urednik knjige in literarni kritik