Vrhnika, prečudni kraj, je dejal njen sin in eden izmed naših največjih pisateljev. ln vsi mu, če le nekoliko pomislimo, lahko gritrdimo. Pa Vrhnika ni bila prečudni kraj le tedaj, ko je živel Ivan Cankar, temveč je še dandanes in bila je že veliko pred njegovnim rojstvom; tudi v tistih davnih časih, zavitih v sivino in pozabljenje.
V roke mi je prišla pesem, ki jo je v času med leti 1846 in 1856 napisal kaplan Franc Svetlinčič, ki je tedaj služboval na Vrhniki – Pesem o trdosrčnem in roparskem graščaku, ki je imel svoj grad na Ulovki. Pa se mi je zazdelo škoda, da bi šla vsa stvar v pozabo, četudi le pripovedka, ki je morda še znana med starejšimi ljudmi.
In zakaj zanjo naj ne bi zvedeli tudi mlajši?
V mislih sem se preselil daleč nazaj in pričela se je rojevati zgodba, o kakršni je sanjal tudi Mihec. Naj bo zapisana v spomin na tiste daljnje, v sivino pozabe ovite in ne lahke čase! Veliko lepše živimo, kakor so živeli tedaj, a se mnogi tega ne zavedajo. Marsikaj se je spremenilo, marsikaj je drugače; le človeško hrepenenje po sreči je ostalo isto! Nekdo, ki je reven in nezahteven, je srečen že, če ima skromno kosilo, drugi ni zadovoljen z milijoni; zakaj sreče ne najdeš v bogastvu – sreča prebiva v blagem in iskrenem srcu! Največkrat jo najdejo tisti, ki se zavedajo, da je lepše dajati kot pa prejemati!
Tudi o tem govori ta knjiga…
Mnenja
Počisti filtreZaenkrat še ni mnenj.