Pogovori, ki so mi spremenili življenje

Avtor: Zvezdana Mlakar, Rok Smolej

Pogovori, ki so mi spremenili življenje

Igralka in TV-voditeljica Zvezdana Mlakar se v soavtorstvu z urednikom Rokom Smolejem v knjigi Pogovori, ki so mi spremenili življenje spominja oddaje, ki je podirala rekorde gledanosti in mnoge tabuje.

Neutrudljiva ustvarjalka in še mnogo več

»Sem mama, babica, blondinka, igralka, gospodinja, kmetica, ranljiva …« se opiše Zvezdana Mlakar, še vedno članica SNG Drama Ljubljana, a nič več voditeljica ene bolj gledanih pogovornih oddaj pri nas. V njej je vse svoje bogate izkušnje iz realnega življenja spretno prenašala v pogovore na drugem programu Televizije Slovenija. Kot so zapisali njeni televizijski kolegi, se je oddaj vedno znova lotevala strastno, osebno, neposredno in brez predsodkov. Tako se je lotila tudi pisanja knjige – o oddaji, o ljudeh, s katerimi se je pogovarjala, o ljudeh, ki jim je knjiga namenjena in seveda, o sebi.

Pogovori, ki so mi spremenili življenje

Navdihujoče pisanje, ki bo gotovo nagovorilo vse, ki v knjigah iščete življenjske nauke in ste radi spremljali njene pogovore, ki so bili na sporedu dobrih šest let. Z branjem se boste znova spomnili zanimivih gostov, pretresljivih zgodb, tem in tabujev, ki jih je Zvezdana rušila. Nanje boste pogledali z Zvezdaninimi očmi, ob tem pa boste izvedeli tudi marsikaj o njej sami in njenem življenju.

Strastna in brez predsodkov

Ta knjiga je prav takšna, kot so bili Zvezdanini pogovori – strastna in brez predsodkov. V njej je Zvezdana razgrnila ozadja in premisleke ob srečanjih z znanimi in razvpitimi osebami – od estradnikov, znanstvenikov, vplivnežev, terapevtov in drugih, na primer Nicka Vujičiča, Neala Donalda Walscha, Ane Bučević, Ize Login, Zorana Milivojeviča, Bruna Šimleše, Mojce Fatur in mnogih drugih.

»Zvezdano si je bilo v resnici treba upati. Kljub vsej provokativnosti različnih kmetij, šankov, bratov in drugega pofla ji, kar zadeva provokativnost, doslej še nihče ni se¬gel do kolen. Čez mejo seveda ne gre, ampak tu in tam se splazi čisto do nje, čisto do bodeče žice, s katere bingljajo sirene in čakajo, da bodo zatulile v slovensko javnost: o, groza, o strah, o pohujšanje v dolini šentflorjanski!« – Bernarda Jeklin v Zarji