Neznosno berljive, smešne in nore so te zgodbe o smrdljivih nogah, muhah za kosilo, lisici v omari, nohtih do komolcev…
Nagrade: delo je prejelo monogo nagrad, med drugim nagrado za najboljšo avstralsko mladinsko knjigo tako po izboru strokovnjakov kot po izboru mladih bralcev
Odlomek:
Spustil sem pogled k nogam. K supergam in nogavicam, ki jih nisem zamenjal tri mesece. Sklonil sem se in si odvezal vezalke. Potem sem potegnil dol čevlje in nogavice.
Bos sem stopil v prehod med mizami.
Razred je nenadoma utihnil. Lasje so se mi postavili pokonci. Pogledal sem svoja stopala. Dolgi črni nohti so se vihali na smrdečih prstih. Sluzasta, kosmata koža je bila obložena z modrimi svaljki od nogavic. Otekle žile so tekle kot prenapolnjene reke pod žaltavim mesom. Zdelo se je, da ozračje migeta in valuje zaradi nevidnega smradu.
Povohal sem. Nič. Ničesar nisem vohal. Vendar so vohali drugi.
Najprej je zadelo muhe. Kot dež so popadale s stropa, ne da bi imele čas za kaj več kot bzzz.
Gospod Lovell je poskočil, kot bi ga zbodli z iglo. Potem se je zrušil na mizo. Zaspal je. Obležal je kot zmečkan kupček sanj. Sošolce je pokosilo hkrati. Zgrudili so se, kot da bi vdihnili smrtonosen plin.
Bili so živi. Vendar so spali in smrčali, žrtve mojih smrdljivih nog.
Želim si, da bi lahko rekel, da so imeli nasmeh na ustnicah. Pa ga niso imeli. Njihovi obrazi so bili spačeni kot kislo zelje…


Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.