Sporočilo te knjige je dragoceno, ker skozi izkustveno pripoved na prijazen in prijeten način prikaže svetlo in žalostno plat živ¬ljenja mladostnice, ki zboli za rakom.
Pri branju sem se velikokrat spomnila podobnih razmišljanj ob spremljanju otrok in mladostnikov z rakom na našem oddelku. Staršem vedno svetujemo, naj poskušajo živeti naprej čimbolj normalno. Tako otroci oz. mladostniki laže pozabijo, da se zdravijo za rakom. Zaradi stranskih učinkov zdravljenja, lahko pa tudi zaradi same bolezni se njihov izgled spremeni. Postanejo drugačni. Lahko shujšajo, se zredijo, in to predvsem na določenih mestih telesa; izgubijo lase. V večjem številu in prej, kot je to pri običajni puberteti, se utegnejo pojaviti mozolji. So bolj utrujeni. Otrok, predvsem pa mladostnik to drugačnost od svojih vrstnikov zelo težko sprejme. Vrstniki se različno odzivajo na spremembe pri svojem sošolcu oz. sošolki.. Vendar če so seznanjeni z vzroki, se z bolnim sošolcem oz. sošolko skupaj branijo pred neprijetnimi opazkami. Na pravi način povedana resnica je tako za otroka oz. mladostnika kot za njihove prijatelje najboljša. Mladostniki se velikokrat pritožujejo, da se starši do njih vedejo preveč zaščitniško in da jim ne pustijo »dihati«. Za otroke in mladostnike vseh starosti je najbolje, da se starši…
Mnenja
Počisti filtreZaenkrat še ni mnenj.