ARHETIPSKE SANJE

“Kdor dela z analizandi, ve, da imajo pogosto pomembne arhetipske sanje, ki pa jih ne prepoznajo kot take. Včasih se ljudje zbudijo iz arhetipskih sanj globoko pretreseni. K takim sanjam ni kaj dodati, saj sanjavci sami čutijo in vedo, da se je zgodilo nekaj pomembnega. Pojavila se je namreč transformativna emocija. Včasih pa imamo opravka s sanjami, ki sicer vsebujejo zelo pomembne arhetipske motive, a jih ljudje povedo povsem neprizadeto. Ti sanjavci se sploh ne zavedajo, da je v takih sanjah še kaj več od običajnega. Če v takem trenutku spregledamo, da gre za arhetipske sanje, če ne zaznamo njihove globine, zamudimo sijajno priložnost, saj je – kakor je poudarjal Jung – arhetipska izkušnja edini zdravilni dejavnik v terapiji. Vse tehnike, ki jih uporabljamo v analizi, so zato namenjene prav temu, da analizandom pomagajo odpreti se arhetipski izkušnji.

Arhetipska izkušnja pa lahko pride samo iz nezavednega in je milost, ki se je ne da izsiliti; lahko le čakamo, se pripravljamo nanjo in upamo, da se bo zgodila. Človeka, ki je na terapiji, kajpada nima smisla zasipati z mitološkimi asociacijami, sami jih moramo poznati. Poznati jih moramo zato, da najprej sami osupnemo nad njimi, da nas motiv pretrese in gane, nato pa bomo že našli prave besede oziroma pravi kontekst, da bomo izrazili svoje občutke. To pa lahko storimo le tedaj, če se prepustimo trenutku, saj se tega ne da naučiti vnaprej. Lahko se naučimo, kako ravnati z arhetipskim materialom, ga prepoznati, doumeti njegovo globino in se tako pripraviti na ustrezen odziv. In prav temu so namenjene interpretacije pravljic. V pravljici pa imamo pripovedovalca – to je ego –, ki pripoveduje zgodbo o plesu arhetipov v nezavednem in junaka, ki ni običajen človek in nima človeških reakcij. Če si ga pobliže ogledamo, vidimo arhetipski lik v čisti obliki.

Z romunsko pravljico z naslovom »Mačka« bi vam rada pokazala, kaj se lahko o individualni psihologiji naučimo iz arhetipskih motivov, če si jih skušamo ogledati objektivno.

“Marie-Louise Von Franz”