Knjižna kultura

Raziskava o založništvu in branju na Slovenskem je pokazala, da približno 80 odstotkov »založb« obstaja le »na papirju«, saj letno izdajo od enega knjižnega naslova do največ treh. Polovico vseh naslovov pa izda štirideset založnikov, ki sicer tiskajo šestnajst naslovov in več letno. Ti podatki spodbijajo hipotezo, da je pri nas mogoče govoriti o založniški »industriji« v pravem pomenu besede; prej bi lahko govorili o rokodelstvu, pri katerem je proizvajalec še vedno v »predindustrijskem« razmerju do predmeta obdelave in do delovnega procesa. Zato bi bilo za slovensko založništvo primernejše, če bi razmišljalo o s ebi kot o kulturni dej avnosti, ne pa kot o kulturni industriji…   (Iz povzetka sklepnih ugotovitev raziskave.)

Upam, da bo delo naletelo na ugoden sprejem v javnosti, da bo marsikomu odprlo oči, da bo vplivalo na kulturno politiko v Sloveniji in da bo s svojo vsebino in izsledki prepričalo tudi tiste v politiki in raziskovanih dejavnostih, ki se zanašajo samo na svoje izkušnje in jih doslej razis kave o bralcu, knjigi, založništvu in knjižničarstvu niso zanimale. . .    (Iz spremne besede dr. Gregorja Kocijana.)…