Vse knjige

Platonski filozof Marsilio Ficino (1433–1499), renesančni modrec in domači učitelj družine Medičejcev, je napisal latinsko razpravo z naslovom Komentar k Platonovemu Simpoziju o ljubezni že leta 1469, torej v svojem 36. letu, še preden se je posvetil v duhovnika.

Émile Zola je konec šestdesetih let 19. stoletja zasnoval ciklus tedaj desetih romanov, v katerih naj bi družbo predstavljali štirje svetovi: prostitutke, morilci, duhovniki in umetniki. Nekaj let pozneje je že izoblikoval glavnega junaka umetniškega romana, ki ga je v svojih zapiskih označil takole: »Claude Lantier, rojen leta 1842, mešanica, spojitev, materina moralna in telesna prevlada, dedna nevroza, ki se obrne v genialnost. Slikar.« 

Poljski pisatelj, slikar in grafik Bruno Schulz se je rodil leta 1892 v Drohobyczu v meščanski židovski družini. Študiral je arhitekturo v Lvovu, vendar študija ni dokončal. Od leta 1924 je bil zaposlen kot gimnazijski učitelj risanja v domačem mestu. Izdal je dve zbirki proze, Cimetaste trgovine (1934) in Sanatorij Pri peščeni uri (1937), za izgubljenega velja njegov roman Mesija. Izdelal je serijo grafik z naslovom Malikovalska knjiga in razstavljal na skupinskih razstavah. 

Gre za ponatis epske pesnitve Antona Aškerca: Poslednji Celjan iz leta 1912. V delu avtor opisuje življenje in tragični konec grofa Ulrika II. in s tem tudi zaton mogočne celjske rodbine.