Poti vetra in peska

10,44  (z DDV)

Vsakršno predolgo razpreda nje o namenu teh bolj ali manj drobnih zgodbic in misli je seveda odveč. Napisal
in zbral sem jih v svoje veselje in v veselje svojih prijateljev. Tistih, s katerimi se rad srečujem in se kaj pogovorim. Napovedano ali kar tako si pridemo na obisk in vedno se najde čas. Prijateljev se pač izpred
vrat ne odganja. To je zakon.

Kostanjevo drevo gre v Afriko

15,40  (z DDV)

Za kratko pravljico potrebujemo najmanj enega dobrega kralja, čedno kraljično, nekaj spletičen, tri fante – starejša dva lena in neumna, tretjega pa bistrega, nato še hudobno čarovnico, letečega zmaja s tremi glavami, berača, eno poljsko miš
in medveda. Če bi radi nekoliko daljšo zgodbo, dodajte še nekaj nastopajočih
po lastnem okusu: kakšno dobrosrčno čarovnico, zlato ptico ter Ijudožerskega velikana.
Kralja, kraljično in spletične dajte v lonec – pardon – na kraljevi dvor, dodajte zmaja in vse skupaj lepo pomešajte. Pustite stati nekaj minut, da se vsebina umiri, nato poglejte, kakšno pravljico ste skuhali! Možnosti je več, poglejmo prvo!

Uganke modrijanke

15,40  (z DDV)

UGANKE MODRljANKE so napisane za modre bralce. Seveda s tem ne mislimo na modrokrvne, kot navadno rečemo ljudem kraljevskega rodu. Iz številnih pravljic že veste, da so kraljične in kraljeviči silno razvajena bitja, ki niti svoje postelje ne znajo postlati, kaj šele razvozlati uganko. V mislih tudi nimamo modrookih deklic in dečkov, pač pa tiste, ki so zvedavi po naravi in jim po glavi rojijo številna vprašanja o svetu. Take otroke imenujemo MODRIJANI.
Najbrž se modrijani strinjate, da je svet ena velika uganka, a le dokler ga ne spoznamo do te mere, da si znamo stvari in dogodke logično razložiti. Še sreča, da lahko hodimo v šolo! Brez nje bi bilo spoznavanje sveta silno dolgotrajno. Če bi se, recimo, hoteli dokopati do odgovora na vprašanje, kdo vse živi v morju, bi morali sami preiskati vse oceane sveta.
Ob UGANKAH MODRIJANKAH boste ugotovili, da že zelo veliko znate. Po branju posamezne uganke premislite, o čem govori. Oglejte si tudi ilustracije. Z njihovo pomočjo lahko preverite, če je vaš odgovor pravilen. Kdaj pa kdaj uganke zastavite tudi staršem. Sprva se jim bo uganjevanje zatikalo, a z malo vaje jim bo ta miselna igra v enako veselje kot vam samim.

Spomini na mojo mamo in njeno mladost v Trstu

15,40  (z DDV)

Nekoč sem v nekem pogovoru za časopis povedal, da je bila moja mama rojena v Trstu. Kmalu zatem sem dobilogorčeno pismo neke nečitljivo podpisane gospe. Napisala mi je, da je dobro poznala mojo mamo in tudi njene starše. Stresla je preŹcej jeze name, zakaj se lažem in baham z meščanskim poreklom, ko je bila vendar moja mama doma iz slovenskega dela Istre. A me je sram kmečkega slovenskega porekla?
Gospa ni ostala samo pri tem. Na koncu pisma me je čisto dotolkla. Povedala…

Prepovedano življenje – Vodnik na poti osebnega raziskovanja zavesti

16,27  (z DDV)

Priročnik Prepovedano življenje napisan za to: da si boste upali sanjati in izraziti svoje najgloblje bistvo. To je proces prebujanja. V tem procesu boste odkrili, kakšen je vaš resnični življenjski namen; človeku se njegov pravi namen pogosto razkrije kar sam od sebe.

Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost

17,99  (z DDV)

Preberite prikupno zgodbico o Bibi in Gustiju, ki sta preganjala žalost s pomočjo milnih mehurčkov, protiprehladnega čaja ter piškoti v obliki srca. Saj to resnično pomaga, takrat, ko si prehlajen … v srce.

Ačih, je kihnila Bibi. Petič, je zavzdihnil Gusti. Petič, kaj? je rekla Bibi čemerno. Petič si kihnila, Bibi. Kadar kihneš petič, me zaskrbi, da je nekaj narobe.

Še ena slikanica, ki jo lahko uvrstimo med najlepše slovenske slikanice.

Deseto spoznanje – Ohranjanje vizije

(6)
19,90  (z DDV)

Deseto spoznanje je razburljivo nadaljevanje Celestinske prerokbe, ki je mnogim bralcem odprla svet naključij in jih navdihnila z občutkom osebne usode in poslanstva.

Škofija Novo mesto

40,06  (z DDV)

Onim pri Bogu, sebi in zanamcem

Gre za barvno monografijo velikega formata, v kateri so avtorji, zgodovinarja dr. France M. Dolinar in dr. Stane Granda, umetnostni zgodovinar dr. Robert Peskar in fotograf Zvone Pelko na privlačen način v besedi in sliki predstavili pestro zgodovino in sakralno kulturno dediščino Novega mesta in tistega dela Dolenjske, ki spada v novomeško škofijo. Upravičeno lahko zapišemo, da Dolenjska takšne knjige doslej še ni imela. Avtorji knjige, njen pobudnik prošt Jože Lap, novomeški škof msgr. Andrej Glavan Ä knjigi je napisal spremno besedo Ä in drugi, ki so sodelovali pri nastajanju knjige, so jo posvetili ¯onim pri Bogu, sebi in zanamcem® in s tem zelo lepo počastili ustanovitev škofije Novo mesto.

Zeleno izgnanstvo

10,26  (z DDV)

Roman Zeleno izgnanstvo je navdihnila zgodovina. Toda čeprav spoštuje njena dejstva, v bistvu ni bolj ¯arheološki® kakor prejšnji piščev roman V Sibilinem vetru. Znameniti humanist in diplomat Enea Silvio Piccolomini (1405 do 1464) je bil, nekaj let preden je postal papež Pij II., tri leta škof na stolici sv. Justa v -Trstu.
Samo na sebi to dejstvo avtorja ne bi bilo pritegnilo, ko v tem predstavniku zgodnje renesanse ne bi bilþ videl človeško in kulturno izredno zanimive osebnosti.
Enea Silvio Piccolomini, ta Italijan nagonske mladosti, je izobraženec vsestranskih zanimanj, lJubitelj narave in umetnosti, predvsem pa univerzalen duh, odprt tudi slovanskemu svetu. Tako mu na primer Čehi dolgujejo delo Historia Bohemiae, Slovenci pa opis…

Slovo

12,66  (z DDV)

Prva knjiga, ki se je neizbrisno zarezala v moj spomin, so bile Zgodbe svetega pisma stare zaveze, velika, zajetna, vezana v čvrste platnice, ki je bilo v nji mnogo podob, od katerih sem z grozo pogledoval tisto o prvem uboju človeka pa z nepopisnim veseljem občudoval ono o mil em egiptovskem Jožefu in o Samsonu z volovsko čeljustjo v roki.
Takrat še nisem hodil v šolo, a se natančno spominjam, kako sem občutil, da je knjiga nekaj lepšega in pomembnejšega kakor kruh, jabolko ali obleka.
Zelo sem želel, da bi znal jemati iz nje ne le podobe, ampak tudi črke in komaj sem čakal, kdaj me bodo izročili v uk stari učiteljici Urnerjevi.
Naučila me je brati. V začetku mi ni šlo prav lahko, zato me je ata nekega dne poprašal, kako je kaj z mojim branjem. Sel sem po mamin molitvenik, ki je bil v posteljni omarici, se stisnil k očetu in počasi, zlog za zlogom bral: V imenu Očeta in Sina in svetega Duha. In pozneje in zdaj in zmeraj sem in bom vedel, kako velike in mogočne in za zmeraj odločujoče so se nama videle te besede in kakšen čudež se je zgodil, ko so se odlepile od papirja in postale meso.
Takrat sem začutil, da je knjiga celo potrebnejša kakor kruh, jabolko ali obleka – ne le za človeka, ampak tudi za živali, za lepoto in mir in red na svetu.
Ni bilo mnogo denarja pri hiši, ampak za potrebno branje sta ga ata in mama zmeraj pričarala. Otroci smo smeli naročiti Naš rod in tri, štiri knjige, ki so sodile zraven. Naročeni smo bili tudi na Mohorjeve knjige. Ata je hotel, da mnogo in redno beremo. Spominjam se, kako je nekoč hotel, naj preberem za otroka pretežke ¯nedeljske misli®, ki so izhajale v Slovencu, in mu povem vsebino. Načrtno nas je navajal k branju, kakor nam je, ko smo bili še predšolski, načrtno pripovedoval pravljice, povesti, zgodbe. Mama se pri tem ni vsiljevala – ona je rajši molila z nami, vendar pa je prisedala k nam, nas jemala v naročje, z nami vred brala in tako uresničevala atovo hotenje. Že dolgo vem: to ni bilo branje, to so bili…

Razprave o slovenskem jeziku

9,98  (z DDV)

Po Brižinskih spomenikih imamo Slovenci ohranjene samo redke posamezne zapiske, ki kljub temu, da je mogoče dokazati, da so se tudi prepisovali, niso mogli ustvariti tradicije v pismenem jeziku. Uveljavil se je celo nazor o neprimernosti slovenskega jezika za literarnost Spremembo tega stanja je Slovencem prinesla šele reformacija. Versko gibanje, ki se je v prvi polovici 16. stol. razširilo iz nemških dežel tudi na Slovensko, je s svojimi zahtevami, da bodi liturgični jezik vsakemu razumljiv in da beri vsak vernik sveto pismo, dalo osnovno pobudo za formiranje slovenskega knjižnega jezika. Vendar je bila kljub taki pobudi potrebna še močna osebo, nost, ki bi imela voljo in sposobnost uresničiti misel, da bi se slovenščina pisala v knjigah tako kot drugi jeziki. Takih ljudi pa med redkimi slovenskimi izobraženci gotovo ni bilo mnogo. Sreča je poiskala pravega: Primož Trubar (1508-1586) je precej časa gojil tako željo in ko je moral leta 1548 zaradi svojega protestantskega verskega prepričanja bežati iz domovine v Nemčijo, je v njem dokončno dozorel sklep, da bo dal Slovencem prvo knjigo.
Tu si bomo nekoliko ogledali Trubarjev jezik, zlasti tiste stvari, ki bistveno osvetljujejo Trubarjev koncept knjižnega jezika in kažejo, kaj je Trubar uveljavil v knjigi in katero narečje se mu je zdelo vredno povzdigniti, seveda s primernimi korekturami, v knjižni jezik. Nato pa si bomo na kratko ogledali še jezik drugih protestantskih piscev in njihove odklone od Trubarjevega jezika.
Trubar je stal pred težko odločitvijo, kako naj piše. Ker je živel v več različnih slovenskih krajih in v stalnih stikih z ljudstvom, je dobro poznal močno narečno razčlenjenost slovenščine. Sam pripoveduje, da se ne govori samo v eni pokrajini drugače kot v drugi, ampak pogosto v razdalji dveh do treh milj, često celo v eni sami vasi drugače in različno v mnogih besedah in naglasih…

Ta ocean, strašno odprt

10,73  (z DDV)

Pahorjevi dnevniški zapiski na zanimiv , skoraj dramatičen način pojasnjujejo nastanek drobne publikacije Edvard Kocbek, pričevalec našega časa (Trst 1975), komentirajo njene prispevke in osvetljujejo različno, večidel negativno odmevnost, ki jo je brošura izzvala v Sloveniji in Jugoslaviji, v našem zamejstvu, pa tudi v zahodni Evropi ter med slovensko politično emigracijo po svetu. Čeprav je knjižica, ki je nastala na Pahorjevo pobudo, pripravila pa sta jo Boris Pahor in Alojz Rebula, vsbinsko raznorodna, je največ polemičnega viharja ob izidu sprožil v njej objavljeni Pahorjev intervju z Edvardom Kocbekom.
Pahorjevi dnevniki se dotikajo predvsem tega intervjuja in so pisani seveda z avtorjevega stališča. Tudi so ti dnevniki kot dnevniki sploh – subjektivna pričevanja o času in ljudeh, prav to pa je tisto, kar jim daje ceno in jih dela nepogrešljive pri vseh tistih, ki jim je do vsestranske, neokrnjene, nepopačene slike naše preteklosti in sedanjosti….

Nadangel Chamuel – Čiščenje in zdravljenje srca

16,27  (z DDV)

Na tej zgoščenki Marjetka kanalizira nadangela Chamuela, ki bodi in prevaja zdravilne energije. Zdravilne energije vam bodo pomagale očistiti in uravnotežiti vašo srčno čakro.

Dobili boste odgovore na naslednja vprašanja:

Kako opustiti stare travmatične spomine?

Kako prečistiti svoje negativne čustvene in miselne vzorce?

In še mnogo več!

KORISTI ZGOŠČENKE:

Nadangel Chamuel vam bo pomagal, da boste lažje opustili stare travmatične spomine, različne zakrčenosti v vašem fizičnem telesu, nakopičena negativna čustva: jezo, žalost, krivdo, zamero…..
Zgoščenka vam bo pomagala transformirati negativno energijo v vaši srčni čakri, tako, da boste ponovno lahko začeli ljubiti sebe in druge
Po meditaciji boste ponovno lahko občutili v svojem srcu ljubezen, notranji mir in harmonijo.
Vaši odnosi z okolico se bodo spremenili v pozitivni smeri.
Lažje boste naredili potrebne spremembe v vašem življenju.
Končno boste lahko zaživeli v ljubečem partnerskem odnosu….