Knjigarna

V tem trenutku v času držite v rokah dokument, ki predstavlja strašansko moč, in verjamem, da boste tako resni pri branju te knjige kot sem bil jaz pri njenem pisanju.
V kar vaše oči zdaj gledajo, so samo besede, natisnjene na papir. Besede in misli, ki jih prenaša, imajo edinstveno moč. Naš cilj – vaš in moj – bo transformacija teh natisnjenih besed v zamisli in čustva, ki bodo postala orodja za ustvarjanje novega življenja, z novimi cilji in z novo odločnostjo, da dosežete, karkoli hočete imeti, in postanete, karkoli si želite biti.
Večina knjig je napisanih, da bi zabavale ali informirale. Ta knjiga je napisana, da bi lahko navdihovalo. Samo dejstvo, da ste prišli do te knjige, nakazuje, da ste že v procesu iskanja nečesa. Obstaja tudi velika verjetnost, da je nekaj v vašem življenju, kar bi radi spremenili. Mogoče čutite, da ste vredni več kot ste trenutno plačani ali da imate več talenta in sposobnosti kot vam jih trenutna zaposlitev dovoljuje uporabiti. Mogoče se borite s kakšno osebno dilemo, zaradi katere ste popolnoma zmedeni.
Karkoli vas je pripeljalo do sedanjega trenutka – trenutka, ko ste se zaustavili, da bi raziskali zamisli, ki jih vsebuje ta knjiga ­
kaže, da ste v iskanju odgovorov. Ste eden od tistih srečnih človeških bitij, ki so pripravljeni na nekatere spremembe, in to je tisto, za kar gre pri tej knjigi – transformacija individualnega človeškega življenja od tam, kjer je, do tam, kjer želite, da bi bil.

Moje življenje je tesno povezano z vsem obdobjem osemletne osnovne šole. Ko sem začel poučevati, so bili razredi nižje gimnazije priključeni osnovni šoli in preimenovani v višje razrede osemletne osnovne šole. To je bila velika sprememba, iz razredov izbirne šole so nastali razredi splošne obvezne šole. Ko sem se upokojil, se je osemletna šola začela preoblikovati v devetletno, razdeljeno na tri trilelja. Čedalje bolj je opazna težnja, da bi se pouk z nivojskim diferenciranjem in eksternim preverjanjem znanja poglobil in posodobil. Tega pa iz svojih izkušenj že ne poznam več.
Kako naj bi potekal pouk v osnovni šoli, je popisano v mnogih pedagoških knjigah, o tem, kako se je učitelj, tudi jaz kot učitelj, počutil pri svojem delu, pa ni veliko napisano. Zato sem se lotil tega pisanja.

Čustva so naši veliki učitelji. ‘Lahko nas Ilasmejejo, razburi jo in pomirijo. So koristna in dragocena, lahko nas obvarujejo in nam dajo motivacijo. ‘Popravljajo našo smer in nam pomagajo, da pridemo do cilja. Če prisluhnemo njihovim sporočilom, lahko izboljšamo kakovost življenja sebi in drugim. COobro poznavanje čustev ustvarja duševno globino in stanje sreče, ki prihaja od znotraj.
Z,mnogimi praktičnimi primeri avtorica na preprost in subtilen način predstavlja petnajst naših najpomembnejših čustev:
• kaj je posamezno čustvo, kako nastane, od kod izvira, kako ga občutimo, se nanj odzovemo, ga razumemo in spoznamo njegovo sporočilo ter pomen,
• kaj storiti, ko nas zajame energija neprijetnih in bolečih čustev, kako jih razbremeniti, uravnotežiti in preoblikovati v pozitivna,
• usposablja nas, da postanemo ne le svoj lastni čustveni mentor, ampak povečamo dojemljivost tudi za občutke drugih ljudi in bivanje kot celoto.
Z,razumevanjem našega čustvenega sveta na novo oživi naša sedanjost.

Istanbul je Pamukovo rojstno mesto, v katerem je preživel otroštvo, mladost in v njem živi še danes, mesta pa v vsem tem času tako rekoč ni nikoli zapustil. Istanbul Ä Spomini mesta je knjiga o avtorjevem spominjanju otroštva in mladosti. V njej spregovori o svoji ožji in širši družini, ki je skupaj, v vsej svoji razširjenosti, živela v veliki, petnadstropni stanovanjski hiši, razkriva družinske skrivnosti, spregovori o svojem odraščanju in nenazadnje o mestu: o Bosporju in številnih plovilih, ki po tej nepogrešljivi vodni poti povezujejo Evropo in Azijo, Črno morje in Sredozemlje, o štirih turških književnikih, ki so se zapisali Istanbulu, o pogledih zahodnih piscev o njem….

Dobro uro hoda od Celja stoji v lepi Savinjski dolini med Petrovčami in Žalcem v senci visokih drevoredov prijazen gradič Novo Celje. Konec prve polovice preteklega stole1jaje bil ta gradič last Jožefa Ludvika Hausmanna, očeta prve žene, kije stopila v tedaj še mali krog slovenskih slovstvenikov.
Fany Hausmannovaje bila rojena okrog leta 1819. Natančni podatki njenega rojstva nam doslej niso znani. Prav tako nam niso ohranjena nikaka sporočila ne o njeni mladosti, ne o njeni materi. Iz poznejšega njenega življenja pa lahko sodimo, da so ji naklonili starši skrbno vzgojo in da si je pridobila znatno izobrazbo. Kje se je priučila slovenščini in kdo je zbudil v njej ljubezen do slovenskega rodu, ne vemo, najbrže je prišel ta vpliv od zunaj, kajti malo je veIjetno, da bi bila dobila slovensko narodno vzgojo že v domači rodbini. Skoraj gotovo se je udeleževala družabnega življenja v bližnjem Celju in prišla tam v slovenski krog, ki je 1. 1848 razvil v Celju živahno narodno delovanje.
V Celju, kije že od l. 1809 imelo svojo gimnazijo…