Roman Prva oseba množine je avtobiografska, boleča intimna izpoved zarez, ki jih je za sabo pustila disociativna osebnostna motnja. Psihološki vozel notranjih glasov, nezavedanja samega sebe in s tem povezane izgube spomina. Ujetniku tega vozla, Cameronu Westu, je s pomočjo terapevtke in herojsko vdane žene uspelo znotraj sebe identificirati štiriindvajset različnih osebnosti, ki so mu kričale zgodbo dečka, spolno zlorabljenega s strani lastne družine.
Iz svoje duševne notranjosti je sprejemal dramatične klice na pomoč in se pod njihovo težo skoraj zruši. A vztrajnost in pomoč okolja sta premagala hudo bolezen in njegovo življenje usmerila v umirjene vode. Še več. Odločil se je, da bo doktoriral iz psihologije, saj je hotel bolezen, ki mu je toliko časa vladala, obvladati tudi s te plati. Prva oseba množine je odkrito pisanje, ki se zaveda nevarnosti samopomilovanja. Zato oboroženo z iskrenostjo in absolutnim optimizmom nikdar ne zapade v stanje samoobjokovanja…


POLONCA –
To je edina knjiga, ki sem jo večkrat prebrala in sicer 5x. Vsako leto na dopustu. In tudi za letos jo že imam pripravljeno… In zmeraj me pri branju dobesedno stiska v trebuhu in mi srce hitreje bije!! Noro!