Darko Đurić se je rodil brez nog in leve roke. Otroštvo je preživel v rejniški družini, ki mu je podarila toplino in dom. Postal je svetovni in evropski prvak v plavanju. Danes stopa pred množice kot motivacijski govornik. A ta knjiga ni navadna zgodba o uspehu.
Je zgodba o bolečini, ki jo je bilo težje premagati kot postaviti svetovni rekord. O zapuščenosti, ki te preganja, čeprav si odrasel. O jezi, ki te je dolgo vodila bolj kot katera koli druga sila. In o trenutku, ko nehaš čakati na potrditev tistih, ki ti je nikoli ne bodo dali.
Habjan jo je zapisal skupaj z njim – z ušesom novinarja in občutkom človeka, ki zna poslušati. Besedilo diha. Ne moralizira. Ne prodaja sreče na obroke. Đurić pove, kako je bilo, ko se je med pisanjem prvič zares soočil z biološkimi starši. Ko je ugotovil, da je dovolj takšen, kot je. Da se ne rabi dokazovati vsem.
Šport je pri tem rdeča nit, ne cilj zgodbe. Plavanje mu je bilo prostor, kjer je z eno roko prehitel tiste z dvema. Kjer so ga gledalci sprva gledali z začudenjem, nato z aplavzom. Toda za olimpijskim bazenom je teklo pravo življenje – s padci, dvomi in vztrajnim vstajanjem.
Blaž Brodnjak, Jože Okoren in rejniška starša Veronika in Milan Debeljak v spremljevalnih besedilih pišejo o njem z globokim spoštovanjem. Ne zato, ker je invalid, ki je uspel. Temveč zato, ker je človek, ki se je odločil živeti polno – in pri tem potegnil za seboj še druge.
Knjigo boste prebrali hitro. A ostala vam bo dolgo.
Kaj knjiga prinaša bralcu
- Kako se spoprijeti z občutkom zapuščenosti in ga ne nositi vse življenje s seboj?
- Kako si postaviti cilje, ko ti okoliščine že od začetka niso naklonjene?
- Kaj pomeni sprejeti sebe – tudi takrat, ko te drugi ne sprejmejo?
- Kako pretvoriti jezo in bolečino v gonilo, ne v breme?
- Kako najti smisel in skupnost, ko se zdi, da si sam?
- Kaj nas šport nauči o vztrajnosti, ki jo potem uporabimo v vsakdanjem življenju?
- Kako začeti govoriti o svojih strahovih in travmah – in zakaj se splača?
O avtorjih
Darko Đurić (1989) je paraolimpijski plavalec, večkratni svetovni in evropski prvak, danes pa tudi podjetnik in motivacijski govornik. Rodil se je z redko genetsko napako, brez nog in leve roke. Po dolgih letih v bolnišnicah ga je pri dveh letih sprejela rejniška družina Debeljak. Šport mu je odprl svet, knjiga pa je postala prostor, kjer se je prvič zares soočil s svojo zgodbo. Vladimir Habjan je izkušen novinar, publicist in urednik, avtor desetih gorniških vodnikov in več potopisov. Četrt stoletja ureja Planinski vestnik. Knjiga o Đuriću je bila zanj nov izziv – poglabljanje v skrivnosti človeške duše namesto gorskih poti – in ga je, kot sam pravi, navdušila.
Knjiga prvič zaznana v spletni knjigarni: marec 2026.


Blaž Hribar –
Redko kdaj preberem knjigo v enem zamahu in nato sedim v tišini. Đurićeva zgodba te prime za grlo – ne zato, ker je tragična, ampak zato, ker je do srži resnična. Brez olepševanja, brez poceni optimizma, samo življenje, kakršno je.