Onkraj naših bioloških meja

Sanje ali nočna mora? Že dve stoletji naša pričakovana življenjska doba naraste vsako leto za tri mesece. V bližnji prihodnosti, prej kot si mislimo, bomo lahko živeli petdeset, sto let dlje.

Skupina francoskih raziskovalcev je brez velikih besed odkrivala skrivnosti dolgoživosti. Njen vodja Miroslav Radman nam tu prvič razkriva zgodbo tega odkritja, ki bo zrevolucioniralo človeštvo in mu prineslo upanje, da bomo končno premagali raka.

Knjiga je napisana preprosto in razumljivo, saj je namenjena najširšemu občinstvu. Odgovoriti skuša na vsa filozofska, socialna, družbena in ekonomska vprašanja, ki jih postavlja njegovo odkritje in ki si jih postavlja avtor sam …

Odlomek:

Je v znanstvenem smislu deplasirano govoriti o podaljševanju zdravega človeškega življenja in tratiti čas bralcev? Nisem prepričan. Zamislite si precej načitano miš, ki bi se vprašala, ali je teoretično možno živeti dlje kot dve leti in pol, kolikor je njena povprečna pričakovana življenjska doba. Pa jasno, bo rekla, samo poglejte človeško vrsto, posebno ženske – sesalci so kakor mi, pa živijo tridesetkrat do štiridesetkrat dlje! In potem se bo še spomnila, da obstaja celo vrsta brezdlake podgane, ki živi osemindvajset let! Torej očitno je mogoče! A narava se ne meni za želje miši in ljudi, da bi živeli še dolgo po tem, ko njihovo reproduktivno obdobje mine. Ampak mi ljudje se ljubimo in smo se sposobni ljubiti še dolgo po koncu hormonalnih ciklov, ki omogočajo razmnoževanje.

Prav zato nimamo druge izbire kot prelisičiti naravo. Legitimno, saj vsaka vrsta živih bitij že dolgo premika meje svojih zmožnosti. Človek ni nobena izjema. Že sedaj goljufa: očala, proteze, zdravila vseh vrst. Na razpolago imamo dolg seznam sredstev za krepitev človeških zmožnosti – mehanskih, elektronskih in kemičnih – ki nevtralizirajo biološke pomanjkljivosti in krepijo naše prirojene sposobnosti. Skratka, doslej smo storili vse, da bi se izognili invalidnosti in naravni smrti. Nič drugega ni treba kot goljufati naprej ob pomoči sodobne znanosti! Ponosni smo, da lahko blažimo človekove biološke probleme. Biološke intervencije pa trčijo ob zelo iracionalen filozofski odpor. Mar ni smiselno skušati reševati človekove biološke probleme z uporabo biološkega znanja?

Danes se človeško življenje redno podaljšuje za šest ur na dan, ne da bi natančno vedeli, zakaj in kako – in to je zelo spodbudno. Podaljšanje človeškega življenja torej ni nemogoče, saj se to že dogaja! Edino bistveno vprašanje, ki se nam postavlja, se strne v tole: Ali smo pripravljeni pospešiti ta proces?

/…/
Naravna selekcija, ki jo določa okolje, je potencialna zunanja morilka telesa (some) in tako tudi njegovega genoma (genskega materiala), če se smrt telesa zgodi pred reprodukcijo, to se pravi, pred prenosom genskega materiala v novo telo. Po drugi strani pa so napake v metabolizmu in raki potencialni notranji morilci telesa. Ker se tumorji razvijajo s somatskimi mutacijami, mora biti stopnja mutacij dovolj nizka, da omogoča reproduktivno preživetje, ki se bo potem postavilo po robu okoljski selekciji. To je osnovna fenomenologija življenja, kakor jo razumemo danes.

Na problem človeškega zdravja, to se pravi »fitnessa«, in dolgoživosti človeškega telesa je mogoče gledati s tega stališča. Če je genski material po naravi »egoističen« (R. Dawkins), je zaradi samozavedanja in kulturnega razvoja tudi človeško telo postalo »egoistično« in skuša podaljšati svoj obstoj še dolgo po tem, ko je reprodukcija zagotovljena, in to s higieno, dobro prehrano, cepljenji in medicino. Boj proti smrti, ki ga bije nešteto vrst, ponuja širok spekter načinov, uporabnih tudi za človeško vrsto. Tu predstavljamo možno povečanje tega spektra. Ta projekt je usmerjen v raziskovanje mehanizmov in v razvoj metod za merjenje »biološke kvalitete« (fitnessa) človeškega telesa, ki je navsezadnje odločujoč element njegovega zdravja in dolgoživosti. Strategija raziskave je preučevanje redkih trdoživih in nesmrtnih organizmov z namenom izvedeti, kako so premagali težave, ki sicer pri drugih organizmih, vključno s človeškim, povzročajo šibkost in umrljivost.