Nisi sama

Bouville-sur-Mer je majhno obmorsko mestece. Taka mesta imajo spomin. Ko Sarah Leroy pri petnajstih izgine, nihče ne govori glasno, a vsi vedo, da je v zraku ostalo kaj nedorečenega. Govorice, molki, pogledi čez ulico. In čas, ki ne zaceli vsega.

Dvajset let pozneje se Fanny vrne. Ni nujno hotela. A nekatere vrnitve se zgodijo ne glede na to, ali smo pripravljeni ali ne. Hiše so iste, obrazi malo starejši. In skrivnost, ki so jo dekleta nekoč zakopala globoko, začne znova pritiskati na površje.

Marie Vareille v romanu Nisi sama ne piše kriminalke v klasičnem smislu, izginotje je tu izhodišče, ne cilj. Tisto, kar avtorico zanima, je prej to: kaj se dogaja z ljudmi, ki vedo. Ki so videli ali slišali. Ki so izbrali molk, ker so menili, da je lažje. Prijateljstvo med dekleti, ki je nekoč zdelo neomajno, se izkaže za krhkejše, kot so si kdaj upale priznati.

Roman se prebira hitro, a ostane dolgo. Vareille piše o spolnem nasilju, patriarhalnih vzorcih in kolektivnem zatajevanju brez sentimentalnosti, z natančnostjo pisca, ki ve, da bralcu ni treba razlagati vsake bolečine, le pokazati jo. Fanny ni junakinja v klasičnem smislu. Je samo ženska, ki se je vrnila in zdaj ne more več narediti, da ne bi vedela, kar ve. Prevedla je Ana Fabjan Toman, prevod teče gladko, brez tistih trdih vogalov, ki jih tuji romani včasih pustijo za seboj.

Iz knjige Nisi sama boš izvedel:

• Kako molk skupnosti po travmatičnem dogodku deluje kot oblika sokrivde.
• Zakaj je prijateljstvo med dekleti pogosto zapleteno s pričakovanji, ki jih nihče ni izrekel.
• Kako se spolno nasilje v zaprtih skupnostih skriva za navidezno normalnostjo.
• Kaj se zgodi z žensko identiteto, ko se mora prilagoditi okolju namesto da bi okolje zaščitilo posameznika.
• Kako vrnitev v domači kraj odpre rane, za katere smo verjeli, da so zaceljene.
• Zakaj je resnica v majhnih skupnostih pogosto skupinska stvar, ne individualna.
• Kako literatura o ženskem prijateljstvu razkriva psihološke mehanizme kolektivne travme.

O avtorici

Marie Vareille (rojena 1985 v Burgundiji, Francija) piše romane, ki združujejo napetost z natančnim psihološkim opazovanjem. Živi na Nizozemskem. Njena dela so prevedena v številne jezike. Roman La vie rêvée des chaussettes orphelines je presegel 100.000 prodanih izvodov. Leta 2020 je prejela Charlestonovo nagrado bralk, 2021 pa nagrado knjižnic Petits mots.