Delnice

The Aluminium Company of America ali Alcoa je primer »srečnega in sposobnega« podjetja. Njegovi ustanovitelji so bili veliki vizionarji. Pravilno so predvideli rabo svojih novih izdelkov za različne komercialne namene. Vendar pa niso niti oni niti drugi računali na tolikšen vzpon trga z aluminijem v naslednjih sedemdesetih letih. Kombinacija tehničnega razvoja in gospodarstev je omogočila, da je bilo podjetje bolj koristnik kot pa iniciator vsega. Alcoa je in še vedno izkazuje visoke sposobnosti pri pospeševanju in izkoriščanju ugodnih trendov. Vendar pa bi podjetje, če ne bi bili izpolnjeni zunanji pogoji, kot so posodabljanje zračnih transportnih sredstev in odpiranje novih trgov, ki so izven vpliva Alcoe, raslo počasneje. Podjetje je imelo srečo, da se je znašlo v privlačnejši panogi, kot so si to predstavljali njegovi prvi direktorji. Bogastvo, ki so si ga ustvarili zgodnji lastniki delnic tega podjetja, je vsem znano. Kar ni splošno znano, pa je, da so dobro zaslužili tudi kasnejši kupci delnic. Ko sem isal izvirni tekst za to knjigo, je bila Alcoa za skoraj 40 odstotkov pod svojo rekordno vrednostjo leta 1956. Vendar pa je od te nizke cene delnica izkazala 500-odstotno rast, in sicer ne na to minimalno ceno, temveč na povprečno ceno desetletja, kakršna je bila leta 1947, le deset let prej.

Vzemimo sedaj podjetje Du Pont kot primer druge skupine rastočih delnic – ki sem jih označil za »srečne zaradi sposobnosti«. Prvotno se to podjetje ni ukvarjalo s proizvodnjo najlona, celofana, pleksistekla, neoprena, volne, poliestra in ostalih glamuroznih izdelkov, na katere pogosto pomislimo in ki so se za investitorja izkazali za zelo dobičkonosne. Mnoga leta je Du Pont izdeloval razstrelivo. V času miru je bila njegova rast vzporedna z industrijo rudnikov. V zadnjih letih utegne rasti malce hitreje kot doslej zaradi dodatne prodaje, vezane na postavitev cest. Nič od naštetega ne bi predstavljalo posebnega posla, če ne bi v podjetju briljantno ocenili poslovnih in finančnih učinkov ter izkazali sijajne tehnične sposobnosti, kar je pripomoglo, da letna prodaja sedaj presega dve milijardi dolarjev. Uporaba sposobnosti in znanja iz prvotnega posla z dinamitom je bila odločilna pri lansiranju novih in novih izdelkov, ki so ustvarili eno največjih zgodb o uspehu v ameriškem gospodarstvu.

Borzni novinec bi ob pogledu a kemično industrijo pomislil, da gre za srečno naključje, da ima podjetje visok rating pri bonitetnih hišah in istočasno privlačne izdelke na rastočem trgu. Tak investitor zamenjuje vzrok in posledico na podoben način kot neizkušeno dekle, ki se vrne s svojega prvega potovanja po Evropi in pove prijateljicam o srečnem naključju, da velike reke vedno tečejo sredi velikih mest. Študiranje zgodovine podjetij, kakršno je Du Pont ali Unione Carbide, kaže, kako lahko taka podjetja uvrstimo v skupino »srečnih zaradi sposobnosti«, vsaj kar se tiče njihove prodajne krivulje.

Podjetje, ki kaže na nagel porast prodaje za prihodnjih nekaj let, je lahko za investitorja zlata kokoš« ne glede na to, ali spada v skupino »srečnih in sposobnih« ali v skupino »srečnih zaradi sposobnosti«. Kljub temu pa primeri, kot je General American Transportation, nedvoumno odkrivajo eno. V vsakem primeru mora biti investitor pozoren na to, ali menedžment že izkazuje in ali bo izkazoval visoko stopnjo sposobnosti; brez tega rasti prodaje ne bo. Pravilna ocena dolgoročne rasti prodaje je pri podjetju bistvena za investitorja. Površna ocena lahko vodi v napačne zaključke. Kot primer sem že omenil …