Zakaj industrijska revolucija ni dvignila življenjskega standarda večine? Zakaj umetna inteligenca danes bogati peščico in pušča ostale za seboj? Daron Acemoglu in Simon Johnson nista napisala knjige o tehnološkem optimizmu. Napisala sta knjigo o moči — kdo jo ima, kdo jo zlorablja in kako jo vzeti nazaj.
Tisočletje zgodovine v enem delu. Avtorja pokažeta, da se zgodba ponavlja: nova tehnologija pride, elite jo zagrabijo, večina pa počaka. Včasih zelo dolgo. Kmetje v srednjeveškem obdobju so s trdim delom gradili katedrale, ki so jih nikoli v življenju ne bi mogli vstopiti. Prvih sto let industrijske revolucije je prineslo enormno bogastvo za peščico in komaj zaznavne spremembe za ostale. In zdaj? Digitalna revolucija in umetna inteligenca sledita enakemu vzorcu — avtomatizacija, nadzor, koncentracija dobička.
A knjiga ni pesimistična. To je njen največji presežek. Acemoglu in Johnson ne pravita, da je tako pač mora biti. Pravita nasprotno: ni nujno. Napredek je politična odločitev, ne naravni zakon. Računalništvo zadnjih petdesetih let ima potencial, da postane orodje za krepitev vsakogar — a le, če ključnih odločitev ne prepustimo nadutim tehnološkim voditeljem in njihovim algoritmom.
Knjiga je hkrati zgodovinska panorama, ekonomska analiza in manifest za boljšo prihodnost. Berljiva je — in to ni samoumevno pri tako zahtevni tematiki. Pisana z živostjo, polna konkretnih primerov, brez akademske suhoparnosti. Jared Diamond jo je imenoval za »knjigo, ki jo moraš brati in nato odločiti o svojem življenjskem slogu.« Niall Ferguson pa pravi, da bi nas morala zbuditi.
Prevedel jo je Samo Kuščer, izide v zbirki Angažirano pri Umcu. 629 strani, ki ponudijo drugačen pogled na prihodnost — ne kakšno bi morala biti, temveč kakšna bi lahko bila.
Kaj knjiga prinaša bralcu
- Razumevanje, zakaj tehnološki napredek sam po sebi ne zagotavlja boljšega življenja za večino
- Zgodovinski pregled tisočletja inovacij — od srednjeveškega kmetijstva do umetne inteligence
- Jasen odgovor na vprašanje, zakaj digitalna revolucija povečuje neenakost namesto da bi jo zmanjšala
- Konkretne možnosti, kako regulacija, delavske organizacije in civilna družba lahko preusmerijo tehnologijo v skupno dobro
- Perspektivo dveh Nobelovih nagrajencev za ekonomijo, ki sta desetletja preučevala institucije in moč
- Orodje za kritično presojo odločitev, ki jih danes sprejemajo tehnološki giganti v imenu napredka
- Navdih, da prihodnost umetne inteligence ni vnaprej določena — in da je naša odločitev, kakšna bo
O avtorjih
Daron Acemoglu in Simon Johnson sta ekonomista in profesorja na Massachusetts Institute of Technology (MIT). Acemoglu, rojen v Turčiji, velja za enega najpomembnejših ekonomistov sodobnosti — leta 2024 je skupaj s Johnsonom in Jamesom Robinsonom prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo za raziskave o institucijah in ekonomski rasti. Johnson je nekdanji glavni ekonomist Mednarodnega denarnega sklada, trideset let je preučeval globalne gospodarske krize. Skupaj sta napisala knjigo, ki presega akademske okvire — Moč in napredek je argument, vizija in klic k akciji hkrati.
Knjiga prvič zaznana v spletni knjigarni: marec 2026.
Rok Zupanc –
Redko berem knjigo, ki bi mi tako spremenila pogled na dogajanje okoli sebe. Acemoglu in Johnson pišeta z bridko jasnostjo — in ko zapreš zadnjo stran, ne moreš več ignorirati vprašanja, kdo v resnici usmerja tehnologijo, ki oblikuje naše življenje.