Iti v Ameriko – to je bilo za Lukca veselje, ki ga ni mogel skrivati. Potoval bo, videl tuj svet, široko morje, tuje ljudi, divje živali … Vedno si je želel kam daleč … Odkar je bral pravljice, še najbolj. Mislil je, da je v svetu tako, kot je opisano v bajkah. Očetovo pismo je bilo čudodelna kapa, o kateri je sanjal. Bilo mu je, kakor da mu rasejo perutnice. Lukec se z mamo odpravi k očetu, ki živi v izseljenstvu, in se mora soočiti s težkimi preizkušnjami.
Pestrna Nežka pa ne gre tako daleč od doma, a že v rosnih letih spozna revščino in krivico ter se sooči s strašno osamljenostjo. Konec je vendarle optimističen. Nežka po hudi bolezni okreva in ponovno dobi voljo do življenja.
Mnenja
Počisti filtreZaenkrat še ni mnenj.