Glavna junakinja se vrne v hišo, v kateri je odraščala, in v materi, ki ne pije več, a ostane ujetnica iste tišine, znova prepozna deklico, ki ni smela jokati naglas. Med fotografijami, neizgovorjenimi stavki in praznimi steklenicami, ki jih ni več, se odpre vprašanje: kako se posloviti od človeka, ki je še tu, a v tebi ni nikoli zares bil prisoten.
Nadja Ebner piše brez patetike in brez obtoževanja. V kratkih, izčiščenih prizorih sestavi portret odnosa, v katerem se ljubezen in jeza ne izključujeta, ampak prepletata. Roman bo nagovoril vsakogar, ki je odrasel ob starševski zasvojenosti ali se ubada s tem, kako prekiniti družinski vzorec in ne dati ga naprej svojim otrokom.
Psihološki roman v duhu del Shuggie Bain in Vesela sem, da je mama umrla. Mehka vezava, 246 strani, založba Primus, zbirka Projekt Avtorji, 2025.
Knjiga prvič zaznana v spletni knjigarni: april 2026.
Tina Horvat –
Brez melodramatike pove tisto, kar mnogi v sebi nosimo desetletja. Prizor, ko junakinja sedi v materini kuhinji in šteje krožnike, mi je ostal v glavi še dneve po branju. Slovenska avtorica, ki si zasluži vidno mesto.