Delaj, teci, živi

»Po moji oceni je maraton trenutno v stanju preteči nekje dva tisoč Slovencev, torej en promil prebivalstva. Veliko? Vsak tisoči lahko svojemu telesu ukaže, naj štiri ure v robotskem tempu odteče nekje od 25 do 30.000 korakov. Vsaka večja šola premore enega maratonca, vsako veliko podjetje enega ali dva.
Kako sem to izračunal? Enostavno. Na zadnjih ljubljanskih maratonih je na tej klasični progi teklo približno tisoč maratoncev. Glede na to, da je to vrhunec sezone in športni zaključek po poletnih treningih, ki je zdaj že postal obvezna točka na koledarju vseh resnih tekačev, se tekme gotovo udeleži večina tistih, ki so to razdaljo sploh sposobni ­preteči.
Pri višini odstotka ne gre pretiravati. Vsekakor ima Slovenija še kar nekaj kaveljcev in korenin, ki nad takimi prireditvami vihajo nos bodisi zato, ker so maraton že pretekli in jim ni več izziv, tako da si želijo še daljših preizkušenj ali morda še bolj množičnih maratonov na tujem. Ocenjujem, da je takih Slovencev še kakih tisoč.
Pri polovički je seveda drugače. Polovičko lahko preteče marsikdo, ki se sicer nikoli ne pojavi na štartu tekaške preizkušnje. Mnogi vrhunski atleti ali igralci iz drugih športov, pa kleni rekreativci, kerlci, ki ne skrbijo zase, a so gensko superiorni, najstniki, ki jih razmetava od energije, suhotneži brez posebnih mišic, a z dovoljšno mero potrpljenja, vsi ti vam lahko pretečejo polovičko.
Maraton je nekaj drugega.«