Ko zbolimo, ne obolimo le v telesu — obolimo tudi v jeziku, ki bolezen obda z mitom, krivdo in strahom. Susan Sontag v dveh esejih razgali te podobe: prvi iz leta 1978 postavi jetiko in raka kot nasprotujoča si simbola devetnajstega in dvajsetega stoletja, drugi desetletje pozneje bere aids kot sodobno kugo.
Sontag ne piše o medicinski resničnosti bolezni, ampak o ideološki podobi, ki jo bolezen nosi v javnem govoru. S primeri iz literature in zgodovine pokaže, kako metafore škodijo bolnikom, in zagovarja tezo, da je najbolj zdravo bolezen razumeti brez njih. Esej je danes bolj aktualen kot kdaj prej.
Delo velja za enega ključnih esejev dvajsetega stoletja o preseku kulture, jezika in medicine.
Zbirka Koda · Prevod: Seta Knop · 160 strani · trda vezava · Založba Beletrina, 2026 · ISBN 9789612985707.
Knjiga prvič zaznana v spletni knjigarni: avgust 2026.
Marko Zupan –
Redko je esej hkrati tako miren in tako oster. Sontag ti vzame besede, ki jih uporabljaš, ne da bi razmišljal, in ti pokaže, koliko škode naredijo. Po branju drugače poslušam, kako ljudje govorijo o bolezni.