Izobraževanje

Avtor: Matjaž Regovec

Naslov: COGITO CONIUNCTIONIS

Štiri razsežnosti človeške zaznave, delovanja in stvarjenja

Avtor: Marjan Ogorevc

Naslov: Nisem s tega planeta

Knjiga Nisem s tega planeta je rezultat dolgoletnih raziskav in razreševanja številnih zahtevnih terapevtskih primerov, ki so bioterapevtu Marjanu Ogorevcu odstrli vpogld v nove nezemeljske razsežnosti bivanja, v raznovrstna življenja zunaj našega planeta.

Poznavanje tega področja je nujno za ozaveščanje, energijsko zdravljenje in terapevtsko delo nasploh, literature v slovenskem jeziku pa skorajda ni, zato se je avtor odločil v enem delu zbrati informacije o obiskih Nezemljanov, ki so kolonizirali Zemljo, o Nezemljanih, ki se utelešajo kot avatarji, preroki, znanstveniki, umetniki, ter novodobnih otrocih in odraslih, ki bivajo med nami zdaj.

Osrednji del knjige je namenjen izzivom, ki jih Nezemljanom prinašata prilagajanje zemeljskim energijam in sprejemanje življenja na Zemlji. Mnogi se bodo lahko prepoznali v osebnih pripovedih ljudi z nezemeljskimi izkušnjami, ki jih je Marjan obravnaval v svoji terapevtski praksi. Največjo vrednost zagotovo prinašajo podrobna navodila za reševanje težav, s katerimi se srečujejo Nezemljani in njihovi bližnji, ter prvič objavljeni procesi za laike in terapevte, s katerimi vodite sebe ali drugo osebo v regresijo, v prejšnja življenja, tu ali na drugih planetih, v drugih dimenzijah. Neprecenljivi so tudi vsi dodani postopki za zvišanje zavesti in spreminjanje podzavestnih programov.

Nekoč smo rekli, da kdor pozna preteklost, lahko vpliva na prihodnost.

Danes bi lahko rekli, da tisti, ki pozna resnico in ima informacije, lahko vpliva na prihodnost.   

Avtor: Gabriella Saab

Zadnji šah mat

Kdor je prebral Tetovatorja iz Auschwitza Heather Morris in si ogledal televizijsko nadaljevanko Damin gambit, zagotovo ne bo spregledal tega neverjetnega prvenca, ki se dogaja med drugo svetovno vojno.
Mlada članica poljskega odporniškega gibanja, zaprta v Auschwitzu kot politična zapornica, igra šah v zameno za svoje življenje, hkrati pa se s tem bori, da bi moškega, ki je uničil njeno družino pripeljala pred roko pravice.

Maria Florkowska je hči, izvrstna šahistka in kot članica poljskega odporniškega gibanja v Varšavi, ki je pod nacistično okupacijo, mlada ženska, ki izžareva pogum, ki presega njena leta. Ko jo ujame gestapo, jo pošljejo v Auschwitz, toda medtem ko vso njeno družino pobijejo, je njej prizaneseno. Ko sadistični namestnik poveljnika taborišča Karl Fritzsch ugotovi, da je izvrstna šahistka, se odloči, da bo za zabavo taboriščnih stražarjev igrala šah. Ko pa se bo naveličal izkoriščanja njenih veščih, jo bo ubil.

Maria se spoprijatelji s katoliškim duhovnikom in skuša tako premagati bridkost. Priseže si, da se bo maščevala za poboj njene družine in igrala šah, da si reši življenje. Štiri mukotrpna leta se drži preproste strategije. Živeti. Boriti se. Preživeti. Ko premeteno izzove Fritzschevo vzkipljivo naravo vpričo njegovih nadrejenih, želi s tem sprožiti njegov propad. Le tako bo imela namreč možnost, da se izogne usodi, ki jo čaka, in se zločincu maščuje za tisto, kar je storil. 

Potem ko skuje načrt in se vojna bliža koncu, izzove bivšega sovražnika na zadnjo partijo šaha, v kateri bo šlo zagotovo na življenje in smrt, v kateri ji bo spodletelo ali pa bo dosegla pravico. Če se bo lahko Maria še zadnjič soočila s Fritzschem – in s svojo preteklostjo.

Avtor: Frank Westerman 

Naslov: MI, hominini

Nizozemec Frank Westerman je eden najbolj znanih evropskih neleposlovnih avtorjev, erudit po poklicanosti, v svojem dosedanjem knjižnem opusu pa se je podal na različne konce sveta ter z zavzetim pristopom na svojstven način osvetlil mnoge spregledane teme. V slovenščini imamo do zdaj že prevedeni njegovi deli Inženirji duše in Žival, nadžival, v svoji odmevni knjigi Mi, hominini, mešanici eseja in potopisa, pa se je Westerman podal k samemu izvoru človeka.

V tej elegantni in ponekod tudi provokativni knjigi se je Westerman odločil najti odgovor na temeljno vprašanje človeštva: kaj smo v resnici in v čem se dejansko razlikujemo od živali. S starodavno človeško lobanjo kot začetno točko svoje raziskave se Westerman odpravi po svetu ter skuša poiskati fosil prvega človeškega bitja nasploh: še vedno manjkajoči člen med opicami in ljudmi. Na tej poti nas seznani z »lovci na lobanje«, vodilnimi eksperti za raziskovanje fosilov naših prednikov, ki so s svojimi življenjepisi prav tako fascinantni kot njihova prvinska odkritja. Westerman bistroumno odkriva delo sijajnih paleoantropologov tako v luči nove tehnike sekvencioniranja DNK kot postkolonializma in vzpona žensk na tem področju, kjer so tradicionalno dominirali moški. Ob tem ponudi tudi obilo novih hipotez, kdo smo in pokaže, kako je bila vsaka teorija doslej zaznamovana tako z duhom časa kot s prevladujočo ideologijo.

Mi, hominini je knjiga, ki spominja na briljantna dela Brucea Chatwina in Ryszarda Kapuścińskega.

Osnovni načrt je prelomna knjiga o vplivu genetike na našo sedanjost in prihodnost.

Knjiga Osnovni načrt je rezultat večdesetletnega strokovnega dela in z njo želi Plomin pokazati, kako je DNK najpomembnejši dejavnik pri tem, kakšni smo in kako se odzivamo na zunanje okolje. Naša družina in vzgoja ter okolje, v katerem odraščamo, seveda vplivajo na naš razvoj in našo končno osebnost, vendar še zdaleč ne tako, kot to počnejo naši geni. Tudi zaradi tega je bolje, da učitelji, starši in drugi vzgojitelji ter mentorji mlade sprejmejo predvsem take, kakršni so, ne pa da jih skušajo na silo potisniti v določeno smer.

Knjiga Osnovni načrt odgovarja tudi na naslednja izzivalna vprašanja:
• Ali najnovejše genetske študije razkrivajo večji vpliv okolja ali genetike na psihološke lastnosti človeka?
• Ali so tisto, kar imenujemo osebnostne motnje, samo kvantitativne skrajnosti istih genetskih učinkov?
• Ali so otroci iz istih družin tako različni zaradi genetskih ali okoljskih dejavnikov?
• Ali selektivne šole res izboljšujejo otrokovo uspešnost ali si jo zagotovijo že s tem, da izberejo učence z najboljšimi možnostmi za uspeh?

Zemljevid osnovnega načrta za našo individualnost po ugotovitvah Roberta Plomina, enega vodilnih in najbolj citiranih svetovnih genetikov in psihologov, leži v enem odstotku DNK, ki se razlikuje med posameznimi ljudmi. Naše intelektualne sposobnosti, naše značajske posebnosti, naša dovzetnost za različne duševne bolezni in druge značilnosti, so tisti vidiki naše osebnosti, ki jih v veliki meri oblikuje naša podedovana DNK.

»Jasna in očarljiva razlaga enega najbolj vročih (in najbolj zanimivih) področij znanosti, ki jo je napisal morda najuglednejši strokovnjak s tega področja.«
– Steven Pinker, harvardski profesor in avtor knjig Razsvetljenstvo zdaj in Razumno

»Osnovni načrt je izredno pomembna knjiga. Plomin kombinira strast in razum (in strast za razum) tako tekoče, da je težko verjeti, da je po več kot osemstotih znanstvenih člankih to njegova prva knjiga za širše bralstvo.«
– Matt Ridley, avtor knjig Kako inovacije spreminjajo svet in Genom

O AVTORJU

Robert Plomin (1948) je eden vodilnih svetovnih genetikov in psihologov. Še posebej cenjen je zaradi svojih študij dvojčkov (predvsem tistih, ki so bili ločeni ob rojstvu), s katerimi je skušal razlikovati med genetskimi in okoljskimi vplivi na naše življenje, in je eden od najbolj citiranih psihologov dvajsetega stoletja. Bil je predsednik združenja vedenjskih genetikov. Sedaj dela na Inštitutu za psihiatrijo na Kraljevem kolidžu v Londonu. Osnovni načrt je njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo.

IZ KNJIGE

»Trideset let je trajalo, da sem napisal Osnovni načrt. Prej ga nisem mogel, ker smo potrebovali več raziskav, ki bi dokumentirale pomembnost genetike, in sem bil zaposlen s tem. A če pogledam nazaj, moram priznati še en razlog – bil sem prestrašen. Danes se morda zdi neverjetno, toda pred tridesetimi leti je bilo poklicno nevarno preučevati genetske izvore razlik v vedenju ljudi in pisati o tem v znanstvenih revijah. Če si dvigal glavo nad parapet akademije in javno govoril o teh stvareh, je to lahko postalo tudi osebno nevarno. Toda duh tedanjega časa se je preobrnil in zdaj je mnogo lažje napisati tako knjigo. Velik plus mojega čakanja je, da je zdaj zgodba veliko bolj vznemirljiva in nujna, saj je DNK revolucija napredovala tako, kot pred tridesetimi leti ne bi pričakoval nihče. Zdaj prvič lahko s pomočjo DNK prepričljivo napovemo, kdo smo in kdo bomo postali.«

Zakaj ni dela, novih delovnih mest, zakaj je dodana vrednost dela in družbe nizka?

V značilnostih posameznikove pisave naj bi se kazale osebnostne in druge psihične karakteristike. Oblikovalo se je prepričanje, da lahko z analizo značilnosti pisave odkrivamo tudi značilnosti posameznikove osebnosti, ki se izražajo v pisavi.

Plan B. Knjiga leta o temi stoletja! Plan B je krik k pozornosti. Toliko lahko storim(o). Podnebna kriza se stopnjuje. Je sploh še mogoče kaj spremeniti? Avtor knjige in novinar Boštjan Videmšek je skupaj s priznanim fotografom Matjažem Krivicem odšel na »pot okoli sveta«, da bi našel odgovore, če ti sploh obstajajo

Zakaj trenutno dogajanje ameriške priseljence iz držav nekdanjega sovjetskega bloka spominja na čas, ko se je komunizem prvič pojavil na Češkoslovaškem?