2001

Med drugo svetovno vojno je nacistična Nemčija štela katoliško cerkev na splošno, še zlasti pa papeštvo za potencialno nevarnost notranji varnosti in mednarodnim ambicij am. Zato je Vatikan postal predmet daljnosežne obveščevalne ofenzive. Z njo je skušal naci stični režim razkriti vatikanske skrivnosti in vnaprej predvideti njegove pobude. Poprej prikritim napa¬dom nista Vatikana ščitila niti nevtralnost niti njegov verski značaj. Na vrhuncu te ofenzive so se angažirale različne nemške agencije iz sicer velike in omalovaževane obveščevalne skupnosti: kripto analitiki pri zunanjem ministrstvu, Forschungsamt vrhovnega poveljstva oboroženih sil; analitiki novic v Sonderdienst Seehaus; diplomati na rajhovskem veleposlaništvu pri Svetem sedežu in častniki v vatikanskem odseku na Wilhelmstrajbe; cerkveni strokovnjaki pri RSHA; vrsta vohunov in informatorjev abvera, gestapa in SD. Šlo je za velikopotezna prizadevanja. Zaradi svoje miniaturnosti je bil Vatikan verjetno najbolj temeljito nadzirana obveščevalna tarča v vsej drugi svetovni vojni. Kljub vsemu pa so bili nemški uspehi v najboljšem primeru mešani.
Kot sta odkrili tudi obe strani vojskujočih se držav, je bilo najbolj uspešno orodje nedvomno vohunjenje za komunikacijami. Nemški kripto analitiki so že na začetku vojne strli nekatere vatikanske kode in šifre. Nato pa so dobro nadzirali papeške diplomatske signale. Posledica je bila, da je med vojno Berlinu zelo pogosto uspevalo prisluškovati skrivnemu papeškemu sporazumevanju, še zlasti tistemu med Berlinom in Vatikanom. Uspeh pa spet ni bil velik. Leta 1942 je Vatikan namreč začel uporabljati bolj zanesljive kripto sisteme, zaradi varnostnih razlogov…

Poskusite brati pričujoč izbor piscev kot epizode strnjenega romana. Poskusite jih gledati kot sekvence enega samega filma. Poskusite se čeznje sprehoditi kot pod arkadami nekega kriznega hodnika. Tedaj se vam bo mogoče zazdelo, da Kiarostami kot prvi ugasne luči, da bi se bolje videlo, da Venturi z lasvegaškim neonom pred samim filrp.om še nekajkrat pomežikne, a da film zares steče, mitančneje, spelje, z Viriliojevimi lsipematičnimi podobami besedila o poslednjem vozilu. Vzemite samo te tri avtorje, režiserja, arhitekta in teoretika, pa se bo skozi njihove tri sekvence že dala zaslutili osnovna podmena tega zbornika: v temi kina se spleta proces, ki je po svoji moči mentalnih konstrukcij na Jaspodoben arhitekturnemu snovanju prostora, prostora videnjajn prostora vedenja.
Pričujoči izbor je tendenciozen, melodramatičen in morda čisto malo katastrofičen. Noče biti ne učbenik ne priročnik, prej prostor počečkane margine in drobnih opombo Tedaj bo prav na lastnih straneh razprI tiste vrzeli, ki jih očitno nadvse krvavo rabi tako nekaj najbolj senzibilnih režiserjev s preloma stoletja kakor tudi nekaj najbolj senzualnih arhitektov nove dobe…

Knjiga Verstva sveta nas z objektivnim pristopom seznani z religijami od prazgodovinskih do sodobnih časov, razlaga njihove temeljne postavke, praznike, obrede, običaje in spomenike ter odgovarja na vprašanja, kdaj je krščanstvo doživelo razkol, kako je nastal islam … Podrobneje se ustavi pri štirih pomembnejših religijah: krščanstvu, judovstvu, budizmu in islamu. Dodan je tudi obširen pregled bogov posameznih religij in zemljevid svetovnih verstev. Knjiga je obogatena še s slikovnim gradivom, zato bo v veliko pomoč in veselje šolarjem ter dijakom…

Prvi vodnik za pustolovce je knjiga o taborjenju v naravi. Spomini na dogodivščine v naravi ostanejo in prijateljem neznansko radi pripovedujemo svoja doživetja. V knjigi, ki je namenjena staršem in otrokom od petega do petnajstega leta starosti, je švedski avtor Berndt Sundsten zbral koristna navodila za vse, ki se odpravljajo na taborjenje ali na izlet v naravo…