Hafesan

Ljubezen je pomembnejša od vsega. V vseh svetovih, ki se kakor barve prelivajo drug v drugega: v našem vsakdanjem, onem, iz katerega smo prišli in kamor se vračamo… In v pravljičnem svetu, ki kot rožnat popek rojeva barve teh svetov. V milo stanje Ljubezni pride junak prelepe pravljice Sibidusovo kukalo, Ko obvlada potrebne vrline: potrpežljivost, pogum, modrost in moč. Učili so ga gorska kralja večnih resnic in Stara Vračara, njega, ki je bil Tisti in je zato vedel. Ko je vrli bojevnik stal pred leglom zla, orjaškim Črnim Netopirjem, je zažarel v čarni svetlobi bojevniške in ljubezenske Luči. Nepremagljiv. Bralci SIBIDUSOVEGA KUKALA bodo zaspali z drobci zlata na svojih vekah. Manca Košir…

»Samsara ni sladoledni vrt, ampak deklica, da ji ni para, ki ima zelo rada sladoled,« pravi na začetku nove knjige o Samsari pisatelj Matjaž Pikalo, ki ga zelo radi prebirajo mladi bralci, odrasli pa so mu za knjigo Luža podelili tudi nagrado večernica. Samsara je deklica, da ji ni para, zaradi mnogih reči in vragolij, ki jih počne – sploh pa zato, ker se tako n_ustrašno spopade z
ustanovo, kakršna je šola s katero se sreča prvič, kar pomeni za njeno življenje, tako kot za življenje vsakega otroka, veliko prelomnico. Kratke zgodbe se začnejo z vstopom v prvi razred in se končajo s počitnicami, ko Samsara osvoji vse potrebno znanje, ki si ga tako neučakano želi osvojiti že od prvega šolskega dne. Pri tem ji ves čas potrpežljivo stoji ob strani njena družina.
Samsarina prvošolska doživetja so iz sodobnega sveta, napisana na duhovit način, s prav tako duhovitimi ilustracijami pa jih je dopolnil Marjan Manček…

Prav razburil sem se, ko sem moral podpisati priporočeno pošiljko. To še nikoli ni bilo nIč dobrega, sem pa zatipal, da je bila v veliki kuverti knjiga. Bila je nekakšna tematska zbirka, seveda o,življenju in smrti, ampak pri biografijah avtorjev me je zmrazilo, obstajala je nekakšna rdeča nit, namreč, vsi so živeli najmanj v starih predelih mesta, če že ne na kakšni podstrehi, in prav videl sem jih, kako jim kaplja vsaj mesečina v pero,« pravi med drugim pisatelj v oznaki svojega dela.»Tudi v mojem okolišu je živela oseba, ki je pisala. Bil pa je to možakar, ki je pisal za predal. Hitro so mi razložili, da ga ni nihče razumel, na kar sem jaz še hitreje prikimal.
Vseeno ni bil čisto običajen primer… Umiral mu je prijatelj. Naročili so mu, naj za to priložnost sestavi pogrebni govor.«…

Ken Follett je mednarodno znan in priznan mojster vohunskega romana; zdaj je napisal še enega, podobno izjemnega in sijajnega, kot so bili vsi njegovi doslej: Sršenov let. V prvih mesecih boja za Anglijo 1941 Britancem ne gre in ne gre, nebo je popolnoma pod nadzorom Hitlerjevega letalstva. Nemci kot za šalo sestreljujejo britanske bombnike in zdi se, da so Otočane prehiteli v izdelavi novega strateškega orožja – radarja…

Luža je naslov kratkih zgodb za otroke in za odraščajočo mladino oziroma najstnike, pa tudi za nekoliko starejše bralce. Zgodbe so dobile naslov po glavnem junaku, šestletnem fantiču Ramu, ki ga njegovi vrstniki v vrtcu, v okviru katerega se zgodbe dogajajo, kličejo Luža. Pripovedni jezik glavnega junaka je eksakten in specifičen za predšolskega otroka, ki prepoveduje zgodbe na sebi lasten način, kot jih pač zmore in kolikor dojema svet, s katerim se je primoran soočiti ob vstopu v institucijo, kakršna je vrtec…

To so pesmice radobesednice. Blizu srca so rasle, srčno roso pasle. Pa je do njih prišla deklica v plavem in rekla začudena: Za svoje jih vzamemo. Pa je prišel fant mlad z angelom belim in jim vdihnil pomlad z glasom veselim. Ko jih dajem iz rok, ne vem, so, niso moje,
mnogo lepih otrok po svoje v njih poje…